Prva svečka
Tako je, konec tedna smo doma kar nekajkrat upihnili svečko na torti, saj je naša pikica praznovala prvi rojstni dan.
Dogajanje je bilo pestro, in vsem, ki ste se uspeli oglasiti, hvala za vse. Hvala za darila (kljub temu, da so za pikico, saj sama še ne zna govoriti), predvsem pa hvala za prijeten klepet in zanimiv, neobičajen konec tedna. Glede na to, da naša mala tolikšne družbe in direndaja ni preveč vajena, se je na vse skupaj presenetljivo dobro odzvala. Starši smo še enkrat več lahko opazovali, koko različni so procesi razvoja pri otrocih in kako različno se odzivajo na okolje. Nekateri rabijo nekoliko več časa, da se vživijo v novo okolje in privadijo na sorazgrajače, medtem ko se drugi vživijo v trenutku. Primerjanj med njimi je bilo dovolj, rekli smo nekaj besed o naši prihodnosti in žal prekmalu sklenili naše snidenje. Človek si želi, da bi bilo takih srečanj več, vendar današnji življenjski tempo to močno zavira. V moji mladosti, smo se sorodniki, prijatelji in znanci pogosto takole dobivali. Jaz sem v tem neizmerno užival, sčasoma pa je bilo teh srečanj vedno manj, vedno manj ljudi je prihajalo, predvsem zaradi drugih obveznosti oziroma sodobnega načina življenja, ki nam glede tega mnogokrat zamegli razum. Pa vendar, kjub temu da vem, da je temu tako, se temu ne morem izogniti. Ni kaj, življenjski slog človeka se skozi čas močno spreminja. Zanimivo je, kaj vse na to vpliva oziroma na kakšen način in s katerimi vzroki je to povezano.
Torti, ki jih je mami spekla, sta bili odlični. Ne da bi v to kdaj dvomil, vendar iz lastnih izkušenj vem, da vsak avtor kakršnega koli izdelka vsaj malo podvomi v svojo umetnijo, sicer pa pohvale obiskovalcev niso izostale.
Še enkrat hvala vsem za prijetno druženje in upam, da zadevo kmalu ponovimo.