Nakup kresničke
Včeraj zvečer sem bil prvič priča prometni nesreči, ko je nekdo zbil peško. Ko smo se vračali z večernega sprehoda sem, kot da bi mi nekaj narekovalo, gledal proti semaforiziranem križišču pri črpalki. Ker je bila tema je bilo vse kar sem videl avtomobilske luči in luči semaforja. Kar naenkrat je počilo, luči avtomobila so ugasnile in po telesu me je spreletel srh.
Ko smo se nekoliko bolj približali kraju dogodka, je v križišču na tleh ležala starejša gospa, za katero smo kmalu predvideli, da je spregledala rdečo luč na semaforju za pešče. V trenutku se nas je nabralo kar nekaj, ki smo “pametno” narekovali zavarovanje kraja nesreče, gospej pa svetovali naj se čim manj premika in počaka na prihajajoče rešilno vozilo. Nekaj minut za tem so že prišli prvi policisti, kakih 5 minut za tem (govorim na pamet in je dokaj verjetno, da sem medtem izgubil občutek za čas) pa še rešilni avto (bojda blejski). Še z enim očividcem sva potrdila, da je mladi možakar sigurno imel “zeleno luč” in da je gospa spregledala rdečo, med tem pa so jo reševalci že položili na nosila in jo natovorili v vozilo, midva pa sva morala pustiti podatke. Kmalu zatem smo počasi (in dokaj srečni da jo je gospa dokaj dobro odnesla (hujših poškod na zunaj ni bilo videti, kaj pa so potem odkrili po pregledu pa mi žal ni znano)) odšli proti domu.
Zvečer, ko sem se ulegel k počitku, sem še nekaj časa premišljeval o starejši gospe in dokaj mlademu vozniku. Vsak po svoje sta verjetno doživljala travme, vtis pa pustila tudi v glavah mimoidočih. Vsekakor bom še ta teden nakupil “kresničke”, ki jih bomo sedaj uporabljali ob večernih sprehodih, kljub raznim odbojnim telesom na vozičku. Naj vas v teh dneh ura ne zanese saj je tema že okoli pete ure.