Sevilla 2008
”Uf, uf,” je bilo vse, kar sem lahko izustil, ko sem stopil iz letala na krepko razbeljena sevillska tla. Prvi vtis o mestu: sama praznina. Ko pa se oko privadi bleščečemu soncu, opazi tudi senčni del ulic. In po tistih ozkih pasovih se tare ljudi. Če je sence dovolj le ze nega, ob srečanju velja pravilo močnejšega. Kot tudi sicer na cestah. Zakaj trošijo denar za semaforje, še sedaj ne vem, hoja in vožnja v rdečo sta nekaj povsem običajnega, hupanje počasnelam pa hitro in bliskovito (in to kar podpiram in me je cel čas spravljalo v dobro voljo 
).
Trgovine so odlično obiskane, najbrž že zaradi tega, ker je vse klimatizirano in ob taki vročini človek res išče postojanke v “hladilnikih”. El Corte Ingles je zakon, največji in najbolj založen, hkrati pa sibirsko mrzel velecenter.
Mesto je lepo, polno ozkih uličic s trgovinami in lokali in eno skupno lastnostjo: ob 14h se družno zaprejo in zaružijo vrata: SIESTA!!! Pojma nimam, kaj se zgodi, če si takrat notri. Najbrž ne vidiš sonca do pol šestih, ko se vse spet s truščem odpre. Delovni čas se tu namreč izjemno spoštuje: niti minute dlje. Nasmeh (veselja ali groze?) na usta ti izvabi obisk njihovih tapas barov. Prtički, cigarete, vse se meče kar na tla, pod šank. Tipična španska navada… Da ne omenjam, kakšne butaste izraze imajo: bomberos - gasilci, piscina - bazen (še koga spominja na uscanijo?), najbolj butast izmed vseh pa se mi je zdel ta na sliki.
Pravi razlog obiska pa je bil F-L-A-M-E-N-K-O. To je umetnost, ki se jo želim naučiti, jo razimeti in jo živeti. Ni lepšega,kot slišati glas, ki ga niti ne znam opisati. De profundis je že prava oznaka. Meni je občutje najlažje pokazatio z gibom. Ampak naj se kar ustavim tukaj. Če kdo hoče videt, naj nas pride pogledat, če kdo hoče čutiti, naj pride plesat z nami. Najdete nas v PKD Flamenko v Ljubljani. Če koga zanima karkoli v zvezi s flamenkom (in/ali Španijo), pa se lahk obrnete name: mitjaobed@gmail.com
Hasta luego!!!!
Avtor: gazpacho
P.S.: Tukaj imate za pokušino še nekaj dodatnih slik.