kblog

Preluk, naravno zaščiten zaliv, ki leži (le) 110km od Ljubljane, v skrajnem severu kvarnerskega zaliva. Po pričanju dveh članov 51 times (www.51times.org in www.51times.tv), raj za odvisneže od vetra. No pa vseeno lepo po vrsti.

V petek sem od doma odgnal malo po tretji uri zjutraj. S pomočjo Janeza B-ja je bila tokrat vožnja v smeri proti Kranju prav prijetna. Odpeljal sem se sicer mimo Kranja, proti Glinškovi ploščadi, kjer sem zelenca parkiral na velikem parkirišču in že čez par minut sva skupaj z Mrko-om nalagala njegovo in mojo prtljago v njegov avto, čez par minut pa se nama je pridružil še dulc101, tako da smo preložili opremo in se okoli pol četrte odpravili proti Preluki. Pot je bila zame zanimiva, saj smo se po 20 minutnem uvodu peljali po cest, po kateri sem se peljal prvič v življenju. Kako lepo je bilo sedeti na sovoznikovi strani in ne v vlogi voznika. Za preostala člana odprave pa verjetno povsem nezanimiva pot, saj sta jo v zadnjih tednih prevozila že N-krat.

Vreme ga je že na poti godlo, vendar trije optimisti se niso dali zmesti in nadaljevali pot. Res sem bil navdušen nad tem, da se bom preizkusil v športni fotografiji! No ja, žal ni bilo tako. Ko smo prispeli v prelep zaliv, so bili enoprostorci že postavljeni v vrsto in optimistično čakanje v avtu se je lahko pričelo. Vetrc je sicer malo popihaval a po besedah strokovnjakov močno pod željeno stopnjo. Za po vrhu pa je še rosilo. Stari znanci so si izmenjali par stavkov, ogledali smo si pojavne kombije oziroma avtobuse, kmalu zatem pa smo se razšli, vsaka skupina proti svojemu “domu”. Mi trije smo skočili proti LJ, vmes je padla !!!KAAVVAAA!!!, pa nekaj slikovnega materala je vendarle nastalo. Upam, da bo kaj uporabnega saj še nisem uspel pregledati zadev. Po postanku v LJ sva z Mrko-m odpeketala v službo, tam čez dan spila še nekaj kavic in zvečer sem še komaj pikico spravil spat. Utrujenost je bila na višku, kar je mala kot kaže opazila, se me usmilila ter potegnila čez celo noč.

Tako je življenje, tudi v športu je vedno potrebno vzeti dobre in slabe stvari. Občutek, ki ga fantje nosijo s seboj, kaže na to, da v tem brezpogojno uživajo in prav je tako.

Od objave: 1 leto in 2 meseca (8.9. 2007 ob 21:33). Nahaja se v kategorijah: Popotniki. Za sledenje komentarjev uporabi RSS 2.0 dovod. Lahko tudi oddaš komentar, ali uporabiš t.i. trackback povezavo na tvoji strani.