kblog

Tako je, prišel je čas, ko sem se tudi sam spravil k posodobitvi t.i. back-end-a, ki mi sedaj že krepko leto služi pri nastajanju teh zapisov. Zakaj so posodobitve sploh dobre? Poleg varnostnih nadgradenj, so tukaj še številne drobtinice, ki so nam jih vrli razvijalci ponudili pri objavi nove različice. Tisti, ki se pogosto naveličamo rutine, stremimo k temu, da uporabljamo stvari na nov, drugačen način. Zakaj se tega nebi držal tudi pri uporabi spletnih pripomočkov. Drobtinic lačen, se bom v bodočih dneh posvetil tudi različnim testom, ki bodo morda ovirali nemoteno delovanje strani, zato se vsem ducat dnevnim bralcem teh zapiskov že v naprej opravičujem in velim: ne tega niso krivi Internet ponudniki, sam sem se odločil, da preverim ali so drobtinice dovolj popražene, ali morda rabijo še kakšno dišavnico, ki bi razvila tisti božanski okus.

Kakorkoli, vesel sem, da mi je po nekaj urah napora uspelo tisto, za kar mi je pred kakšne pol leta primanjkovalo časa, kljub močni začetni želji. Res je namreč, da si človek, ko ima enkrat družino, povsem drugače postavi prioritete v svojem življenju, in prav je tako. Kar sem se naučil iz te posodobitve, je to, da se v pičlo odmerjenem času, s pravim pristopom in bistro glavo, da postoriti marsikaj. Storite tudi vi v naslednjih dneh nekaj zase, izstopite iz trdnih in predvidljivih tirov navad in (po)znanega ter se spustite v kaj nepredvidljivega, kaj povsem novega.

Danes je ponovno čuden večer, kot naslednik čudnega začetka tedna. Že tako dolgo nisem nič zapisal, pa se mi zdi, da tudi danes ne bo kaj prida (od) vrstic (se pravi kvalitativno). Kakorkoli že, v zadnjem času me močno jezijo neodgovorni ljudje. Na nek izpit čakam že par mesecev, pa so venomer neki izgovori. Kako si lahko nek profesor na izrednem študiju to privošči? Kakor, da nimamo bolj pametnega dela kot se nenehno (zamanj) pripravjati na veličastni ustni zagovor. Že to mi je bilo tako nenavadno, ko je bil izpitni rok, kljub javni napovedi (na katerega sva bila prijavljena dva slušatelja), nenadoma odpovedan zaradi odsotnosti profesorja. Potem je sledilo usklajevanje mogočih terminov, nakar sem moral tudi sam zaradi obveznosti en rok izpustiti. Za naslednji rok sem izvedel 15 minut po tem, ko je rok “že tekel”. Tako, da sva se s profesorjem dogovorila za naslednji rok, ki naj bi bil konec tega meseca. Danes smo 25. o roku pa ne duha ne sluha. Upam, da ne bo ponovno prepozno in vloženi trud nepopoln. Od vsega tega razvlačenja, se mi ne da več obravnavati vsebine predmeta in raziskovalne naloge. Kljub temu menim, da imam dovolj podlage za konstruktiven razgovor na zagovoru, tako da le ne bo treba na naslednji izpitni rok.

Potem so tu starši, ki svojim otrokom predstavlajo (vbijajo v glavo) le njihove pravice, ne pa tudi odgovornosti. Če si za to le vzamejo čas. Nekaj dni nazaj smo bili z našo pikico na igrišču, kjer sem še veliko bolj kot ponavadi opazil, da nekateri starši pripeljejo otroke na igrišče, da imajo mir pred njimi. Sram naj jih bo in za povrhu še to, da ko otroka, ki nima postavljenih mej nekoliko okrcaš ali pa mu skušaš pokazati kako bi bilo morebiti bolj prav, te le-ta grdo pogleda (če ne že ogovori), nato pa prileti še kakšna opazka iz smeri tako zelo pozornih staršev. Sja sam nisem popoln, pa vendarle sem odgovoren do svojega otroka in do drugih soljudi v ožji in širši družbi.

Šifrer je nekoč pel: “vse manj je dobrih gostiln, vse manj je dobrih ljudi, vsebolj,….” in moram priznati, da žal res dobivam tak vtis. Ni kaj, časi se spreminjajo in kot kaže so ljudje zlahka pozabili na vrednote “stare šole”, lahko rečem na stare čase in se izmuznili trditvi, da jih je povozil čas, ki pa v tem primeru nebi bila tako slaba lastnost.

Rdeča nit zapisa se počasi zgublja, na mojih beločnicah (upam da je izraz pravilen) pa že nastaja, zato bi bilo pametno zaključiti. Še prej pa, karkoli počnete s sobitji, postavite se v njihovo kožo in odigrajte ta scenarij (po domače povedano: razmislite preden kaj (ne)storite), pa se boste v prihodnje z veseljem spominjali svojih dejanj.

No ja, včeraj je lajal, grizel, trgal, podiral, odnašal, pa še bi se dalo kaj našteti. Predvsem pa so bile razmere na cestah katastrofalne. Z namenom, da malo raziščem zadevo, sem iskal dokument, ki bi mi lahko kaj več povedal. Vprašam strica G in kaj mi pove. Našel je dokument Občine Radovljica, z naslovom Ocena ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč.

Navajam: “Občina ni ogrožena z možnostjo velikih poplav, razen ob močnejših deževjih jeseni in spomladi, ko posamezni potoki prestopijo bregove. Potok Lipnica prestopi bregove in delno poplavi naselje Spodnja Lipnica ob potoku in polje med Spodnjo Lipnico in Kamno Gorico vendar cesta ni ogrožena.”

Toliko, da vemo kam pes taco moli. Upam, da bodo po tej izkušnji dokumenti ustrezno dopolnjeni, saj se mi njihova vsebina zdi kar malo smešna. Zadeva je drugače aktualna, saj je bil dokument izdelan letos v maju.

Ko sem se vozil okoli podvoza v Radovljici (sepravi unkraj trgovine Špar) sem opazil, da je nekdo stoječo vodo slikal iz avta. Če se slučajno ta oseba znajde na moji strani, jo prosim za kakšno sliko (objavil jo bom pod njegovim avtorstvom).

Tokrat ena splošna opazka. Ko takole malo pomislim, me ob nakupu novih zadev kar spreleti, koliko navlake ljudje proizvedemo s tem, ko nam neka zadeva ne služi več? Sicer sam še nisem na tej stopnji, da bi zadeve kar menjal po tekočem traku, saj zadevo ponavadi kar do dobra izkoristim in jo zamenjam zaradi nezadovoljivega - nepravilnega delovanja in ne zaradi tega, ker mi ne služi več kot modni dodatek. Problem je predvsem v tej masovni proizvodnji … dajmo proizvesti nekaj s čim manjšimi stroški, vendar privlačno na pogled. V zadnjem času sicer proizvajalci ponovno poudarjajo tudi kvaliteto, vendar je že prepozno. Ljudje so se že navadili, da raje kupijo neko stvar cenejšo, za krajše obdobje in jo raje kmalu zamenjajo z neko novejšo različico, ki ima poleg 1276 funkcij (ki jih ne uporabljamo, a se hvalimo, da jih naprava ima … hvala Uroš :)) še 7 dodatnih, prav tako neuporabnih.

Tudi sam sem se znašel v situaciji, ko mi odpoveduje Nokia (še modela ne vem točno…mislim da je 6110), saj je odpovedal zvočnik (ne zvoni in se ne sliši pogovorov ob preklopu nanj). Vendar, ko grem pogledat na Mobitelovo spletno stran kaj bi kupil, se niti ne znajdem. Tako kot je rekel sodelavec … bom šel v fizično prodajalno in rekel: ” ali mi lahko prodate en GSM za telefonirat in pošiljat SMS-e?”. Kaj mi bo ne vem kakšen “zmogljiv” fotoaparat, gps, in ne vem kaj še vse, ko pa ne bodo služili mojim potrebam in pričakovanjem. Tako bom verjetno postal lastnik novega “cegla”, kar me pa niti malo ne moti. Trenutno sem lastnik drugega mobitela v svojem življenju in moram priznati, da ga imam že kar dolgo. Prvi “mobi kosec” mi je služil neverjetno dolgo in je močno prekašal svoje sodelavce :). Tudi ta Nokia ni bila slaba, sicer pa mislim, da zadeve tudi drugače v mojih rokah kar lepo vzdržijo.

Zadnje čase zelo opevana reklama za ne vem kakšen oh in sploh napitek oziroma jogurt. ACTIVIA. Pa je res tako dodobra? Dobra že, kaj pa zdrava? Niti ne, čeprav zgleda, da nam to želijo prikriti. Ko gledate sestavine, ste prijetno presenečeni nad odsotnostjo zloglasnih E-jev, poglejte še enkrat! Res je tudi v nemškem jeziku jih ni, pa poglejte še kakšen drug jezik in boste neprijetno presenečeni. Mislim, da celo nek zakon govori o deklaracijah oziroma o navajanju sestavin izdelkov. Pa trenutno nimam volje to preverjati, če jo kdo ima, pa naj jo kar izkoristi. Kdo tukaj koga vleče za nos. Ali so Finci, Danci, Nizozemci in ostali z ustrezno deklaracijo toliko bolj pedantni in prijavljajo take zadeve, ker kot kaže se v tem delu Evrope požvižgaj/mo na to.

Hyvää yötä = lahko noč v finskem jeziku. Ne znam pa prevesti: zakaj se je prevajalec držal izvirnika kot pijanec plota?