kblog

Zadnji dnevi so res nekaj posebnega. Dobivam voščila od ljudi, za katere tudi malo nisem pričakoval, da me bodo “obdarili”. Vsekakor po eni strani zelo neoseben pristop, s pošiljanjem elektronskih sporočil, pa vseeno, pravijo da namen šteje. Zanimivo je, da se s temi ljudmi bolj poredko srečujemo, ko pa se, se pa preko elektronskih medijev, tako da se kaže vsaj neka pozitivna stran teh “vsiljivcev”.

Spodobi se, da voščim tudi mojim XY zvestim bralcem, ki kot kaže uporabljajo storitve za sledenje, saj po objavi tukaj obisk vendarle malo naraste.

Želim vam, da se vam povrnejo vse želje, ki ste jih v teh dneh izrekli ali zapisali vašim znancem, predvsem pa, da preživite kakšen večer več kot le božični, srečno, v krogu družine.

Tudi v javnih ustanovah ni vse tako, kot bi moralo biti. Ljudje pa končno dojemajo, da smo kadri “zlata vredni” in si iščemo in odpiramo kanale za nove priložnosti. Tako je tudi prav. Ne glede na to, ali gre za javno ali privatno ustanovo, vsak zaposleni si za dobro delo zasluži tudi dobre delovne pogoje. Pa tukaj ne gre samo za finančna sredstva. Predvsem mislim na motivacijske faktorje, ki ustvarjajo neko zanimivo delovno okolje in človeku dajo vedeti, da ustvarja nekaj uporabnega.Vsem želim uspešno delo na novih delovnih mestih! 

Beseda, ki je dandanes zelo popularna je PRAVICA, pa vendar po mojem kar malo zlorabljena. Res je, da jih imamo kar nekaj, čeprav se s tem nekateri nikakor ne morejo strinjati, kot kaže pa nismo tako zreli, da bi se pri tem malo ozrli tudi na odgovornost do drugih.

Začnemo lahko v ustavi, nadaljujemo pri tako zloglasnem kadilskem zakonu, pa še bi jih lahko našteval. Primeri, s katerimi se v zadnjem času srečujem, so povezani tudi s prilagojeno prehrano otrok. Primer je recimo vegetarjanska prehrana otrok, bodisi doma ali v vzgojno izobraževalnih ustanovah. Podoben primer so zdravniško predpisane diete za otroke z (ne)resničnimi alergijami, prehrana za muslimanske otroke in “seznam” še ni pri koncu.

Glede na to, da se bliža novoletni čas, in na ulicah že močno odmevajo izdatne eksplozije pirotehničnih izdelkov, pa me je strah scenarija, ko se bo nekdo spomnil, da pa bi bilo vse to pametno popolnoma prepovedati.  Si predstavljate upor “večine”, ki je nad temi ekscesi decibelov in luxov tako zelo navdušena. Mislim, da bo tako kod povsod drugje. Dejanska večina bo potisnjena v kot in odgovornost bo ponovno porazila roka pravice. Katera trditev od teh v tej objavi torej drži? Še sam sem malo zmeden.
Kakorkoli, upam da kljub tem, vsaj meni, neprijetnim izpadom uživate v teh predprazničnih dneh predvsem pa, da boste pridni in morebiti le malo razmislili o odgovornosti.

Sometimes I feel like I’m in Barcelona
See anytime I hear this tune I just start drifting away
And all I wanna do is go back
Sometimes I feel like I’m in Barcelona
See anytime I hear this tune I just start drifting away..

Sometimes I, I feel like I dont know what’s going on
And sometimes I’m led to believe everything I know is wrong
I keep on telling myself that it’s real
And always keeping the truth it’s all in my mind
Explanations for the way that I feel
Are so hard to find
That’s why that’s why

Sometimes I feel like I’m in Barcelona
See anytime I hear this tune I just start drifting away
And all I wanna do is go back, go back
Sometimes I feel like I’m in Barcelona
See anytime I hear this tune I just start drifting away
And all I wanna do is go back back
(And all I wanna do is go)
(And all I wanna do is go back)

I feel (Like)
I feel
I feel (Like)
Like I wanna go back, like I gotta go back
I feel (Like)
Said I feel
Like I wanna go back, like I gotta go back

Each time I decide these feelings can’t keep going on, no no
It’s just a matter of time before they come back twice as strong

Sometimes I feel like I’m in Barcelona
See anytime I hear this tune I just start drifting away
And all I wanna do is go back back back

Sometimes I feel like I’m in Barcelona
See anytime I hear this tune I just start drifting away
And all I wanna do is go back, go back
Sometimes I feel like I’m in Barcelona
See anytime I hear this tune I just start drifting away
And all I wanna do is go back, back

Sometimes I feel like I’m in Barcelona
Sometimes I feel like I’m in Barcelona
See anytime I hear this tune I just start drifting away

Že dolgo ni bilo nič na to vižo, in če sem načel to temo, se spodobi, da vsaj malo nadaljujem. Meni že nekaj časa nazaj najbolj priljubljena melodija in še danes “mi gredo kocine pokonci”, ko jo slišim. Nedolgo nazaj me je eden od kolegov presenetil z novico, da se je “s trebuhom za kruhom” v Barcelono tudi preselil. Takrat mi je ta besedilo takoj prišlo na misel. Kakorkoli, Andrej, vem da uživaš in prav je tako! Nekateri zaenkrat še nimamo toliko “jajčk”, in o tem le gostobesedičimo. Čeprav, nikoli ne veš kam te ponese naslednje križišče, vsekakor v nekaj novega. Kaj pa vas še zadržuje v Sloveniji?

Zanimivo kako čas beži - no ja, je že kar malo izpeta fraza kajneda. Zadnja sobota v oktobru je čas, ko uro nastavimo na zimski čas, kar pomeni da jo prestavimo za eno uro nazaj. Nekaj dni nazaj, sem slučajno pogledal na uro in kazalci so kazali na malo pred pol peto. Kot zvesta poslušalca Vala 202 sva se z ženo čudno spogledala, ko se je nekaj minut za tem po radiu oglasila kukavica. Kaj so ga pa sedaj tako v skalco, sva se začudila, saj je ura pol petih. Kmalu sva ugotovila, da je razlog, naštet že zgoraj, več kot dovolj, da prestaviva ure v stanovanju. Ni kaj, se vidi, da nam ni dolgčas.

Tole kratko oglašanje bom prekinil, ko pridem z dopusta, saj mi prav dobro dene, ko malo odklopim od IT. Lepo preživite te dni in naj vas ne preplavita osamljenost in žalost. Spomnite se, kaj lepega ste doživeli z njimi, ki jih sedaj ni več med živimi, pa vam bodo še bližje kot prej. Nikakor to niso dnevi, ko bi si človek moral nadeti žalosten obraz in se počutiti osamljenega. Zakaj vam prav te dni tisti srečni trenutki nebi raztegnili usta do ušes.