Arhiv kategorije 'Popotniki'

Panorami

sreda, avgust 29th, 2007
Vodnikov razglednik - velika

Slika vas bo popeljala na galerijo K, kjer sem ustvaril novo podkategorijo znotraj zbirk naravoslovnih fotografij. Trenutno dve panorami prikazujeta čudovit pogled, ki se nam odpre na tako imenovanem Vodnikovem razgledniku, ki leži nad Koprivnikom v Bohinju. Ker je razgledna točka kar dobro označena in enostavno dostopna, ogled priporočam vsem. Kljub temu, da je mogoč dovoz, do praktično zadnjih 300m poti, vam priporočam, da se po temu koncu prečudovite pokrajine sprehodite malo peš in se hkrati nadihate svežega gorenjskega zraka.

Če vas zanima zakaj ravno Vodnikov razglednik…namig #1: slovenski duhovnik, književnik, šolnik in preroditelj se je zadrževal v tem kraju; namig #2: ni potreben, več o tej osebi si lahko preberete tudi na slovenski wiki različici.

Vodnikov razglednik
 

Dopust ‘07 - poletje

ponedeljek, julij 30th, 2007

Tako, dopusta je konec in že smo v delovnem zagonu. Tokrat smo nekaj zanimivih dni preživeli v Strunjanu, v apartmajih Knez. Nato smo si malo “odpočili” in se naužili svežega gorenjskega zraka kar doma in čez par dni skočili še v Terme Snovik. Kot ponavadi nam ni bilo dolgčas, predvsem zaradi obdobja v katerem je sedaj naša pikica. Trma je tista, ki nam danes narekuje kaj in kako.

Apartmaji Knez - Strunjan
Tokrat smo kar dolgo tuhtali, kam se podati na slovensko obalo. Kljub temu, da jo imamo boremalo, je ponudba sob, apartmajev in/ali hotelov številna. Pri časovnem terminu smo se malo ozirali tudi na poroko znancev, ki sta uradno svojo skupno življenjsko pot začela v Ferrarijevem vrtu na Štanjelu. Kar me je presenetilo, je slaba promocija bivanjskih kapacitet slovenskega primorja na Internetu. Po nekaj pregledanih predstavitvah smo se odločili za, v naslovu odstavka, omenjene apartmaje. Ker smo bili takrat že ponosni lastniki Garminovega navigatorja, smo hitro vnesli novi cilj in si lokacijo natančneje pogledali na karti. Izkazalo se je, da je merilo lahko nekoliko zavajajoče, saj smo do plaže hodili okoli 45 min, kar pa nam ponavadi zaradi biotske raznovrstnosti okolice ni bilo v breme. Ker sva oba z ženo pač ljubitelja živeža, smo to vzeli kot dobro, verjamem pa, da bi se marsikdo nad temu “pritoževal”. V apartmajih je bilo vse dokaj “po domače”. Tako smo imeli ob prihodu kar težave najti nekoga, ki bi nam predal ključe in nam razkazal okolico. In ko se nam je to le posrečilo, so nam malodane ključe vrgli v roke in nas “gole” pustili pred vrati apartmaja. Kamorkoli smo do sedaj prišli, nam je osebje razkazalo bivalne prostore in nas seznanilo z inventarjem in njihovo uporabo, tukaj pa popolnoma nič. Sami smo se morali seznaniti z “metodo ustvarjanja” tople vode (v času suše je zelo pametno, da je treba pustiti vodo teči kakšno minuto, da priteče topla) in se sprijazniti s tem, da je včasih pač ni (dopovejte vi to naši, takrat 15 mesečni, pikici). Zanimivo je to, da smo imeli v sobi klimatsko napravo (katere uporabo je bilo pač potrebno doplačati) v uporabo katere nam niso niti ponudili. Sami smo ugotavljali tudi kakšno je stanje s hladilno omaro, v delovanje katere smo ob prihodu dvomili, a se je na koncu izkazalo, da le lučka v notranjosti ne svetu, drugače pa le-ta deluje (jakost je bila ob prihodu nastavljena na maksimum pa je vseeno slabo hladila). Najbolj zanimivo pa je bilo to, da so nam za 4 nočitve “privoščili” le eno (1!!!) rolico straniščnega papirja. Navdušila pa nas je čudovita terasa pred apartmajem, kjer smo v svežih jutrih zajtrkovali in se v popoldanskih urah hladili na vetrcu med poznim kosilom in večerjo. Še dobro, da je človekova narava taka, da želi slabosti čim prej poriniti v pozabo!

Terme Snovik - Kamnik
Okoli teh term smo slišali samo dobre stvari. Kako lepo so dopolnili vodne površine, kakšno lepo apartmajsko naselje so zgradili…in že smo iskali informacije na spletu. Zanimivo da stric G. ni “poindeksiral” strani terme-snovik.si, sicer pa imate glede na njeno kakovost v naslovu odstavka raje povezavo na stran Nacionalnega Turističnega Združenja. Kamnik je sicer domače mesto enega od mojih sedanjih sodelavcev in je na poti k domu mojih sorodnikov, pa si ga kljub temu do sedaj še nisem uspel ogledati, tako da je bil že skrajni čas za izlet tja. Ob prihodu v apartma smo bili resnično navdušeni. Naselje je res lepo urejeno, s številnimi parkirnimi mesti, z enostavnim dostopom do vhodov, celo za invalide je poskrbljeno. Tudi notranja oprema apartmajev je lična in zelo prijetna. Mislim, da so se nam prav svetile oči. Kljub vročinskemu valu je okolje poskrbelo za znosno temperaturo (okolica obdana z gozdovi in potokom), predvsem pa so stavbe postavljene tako, da čez dan vročina minimalno segreva notranjost. Kljub klimatski napravi (uporaba le-te vključena v ceno) je bila temperatura v notranjosti apartmaja tako znosna, da smo jo morebiti vklopili le dvakrat ali trikrat, ko je pikica čez dan hodila spat. Edina nevšečnost, nad katero velja opozoriti so komarji, ki so nas dodobra popikali, saj je v najbližji trgovini (oddaljeni okoli 1.2 km) zmanjkalo nastavkov za odganjanje komarjev (del, ki se priklopi v vtičnico). Med vikendom lahko tisti, ki radi malo bolj zaplavamo, izkoristimo nočno kopanje, kjer je bazen bolj prazen. Sicer pretirane gneče ni bilo (razen v soboto in nedeljo, ko je velik naval “vikend obiskovalcev”), tako, da se je dalo malo pretegniti. Odšli smo tudi na izlet v Volčji potok - Arboretum in v senci dreves preživeli čudovit dan, se okrepčali v eni izmed picerij v mestnem jedru Kamnika, zvečer pa, zaradi padca naše pikice na bazenu, odšli na pregled k dežurnemu zdravniku, ki nas je napotil še naprej na Pediatrično Kliniko v Ljubljani. Ta dan smo dodobra izkoristili “Garminčka”. K sreči ni bilo s pikico nič hujšega, vendar smo zaradi varnosti kljub temu predčasno zaključili oddih v Snoviku in nato še nekaj sproščenih dni preživeli doma.

Vsaka stvar se enkrat konča, tako se je iztekel tudi moj letošnji letni dopust. Nastalo je kar nekaj zanimivih fotografij, ki jih bom skušal čimprej objaviti na galeriji K, do takrat pa … se nadaljuje :)

Poletje

sobota, junij 23rd, 2007

Tako je, tudi uradno se je pričelo. Sledili bodo dopusti, družinice bodo veselo odhajale na morje, in če ste med temi tudi vi, nikakor ne pozabite na fotografske pripomočke. Plaža je odličen motiv in če vsaj nekoliko spremenimo zorni kot fotografa, se nam kaj hitro lahko zgodi, da se sicer že tisočkrat slikani motivi pokažejo v povsem novi podobi. Tudi jaz osebno se že veselim kmalu nastopajočega dopusta, in priložnosti, da nekoliko bolj konkretno poprimem za oprijem ohišja fotoaparata. Pred tem bom malo osvežil priložnosti, ki jih bom na slovenski obali skušal izkoristiti, in upam, da mi po vrnitvi uspe kakšno pojavno fotografijo objaviti v galeriji K. V nadaljevanju torej sledi nekaj napotkov za, recimo temu, plažno fotografijo. Ne toliko zaradi rednih bralcev, ki se jih kar tare in me gostitelj spletne strani že opozarja na težave (you wish), kot zaradi tega, da si malo tudi sam osvežim zadeve. (more…)

Rodney

sobota, maj 26th, 2007

Po več letih nas je zapustil eden najposrečnejših hišnih ljubljenčkov. Kako prijetno sta se v zadnjem času seznanjala z našo pikico. Boječ a hkrati zaupljiv, nagajiv, ko naj bi šel nazaj v svoj bivak in ostrega sluha, ko smo čistili solato ali rezali jabolka. Za njegovo dobro počutje je v tem umetnem življenjskem okolju, ki smo mu ga ustvarili, v glavnem skrbela žena in gotovo se mu je godilo bolje kot marsikateri drugi domači živali. Morski prašički so zakon.

Apollo 13

petek, april 13th, 2007

Tako je, bojda je danes 37 let od tega, ko je posadka Apolla 13 v Huston poslala vsem znano sporočilo: “Huston, We’ve Got a Problem…”.

Apollo 13 - posadkaAstronavti, ki so bili na poti na luno (tretji polet od sedmih planiranih v okviru projekta Apollo - NASA - ZDA) so 56 ur po začetku misije ostali brez elektrike in kisika v nadzornem modulu. Posadko so sestavljali James Lovell ml., John Swigert in Fred Haise ml., Lovell pa je bil tisti, ki je nadzorniku misije sporočil: “Okay, Houston, we’ve had a problem here”.

Posadka je predvidevala, da spušča neke vrste plin, kmalu pa so ugotovili da gre za kisik in boj za preživetje astronavtov se je pričel. Bojda je bilo plovilo takrat od Zemlje oddaljeno okoli 320.000km. Da bi se lahko vrnili, bi morali plovilo kljub nezgodi pripeljati okoli lune.

Aquarius - spominska ploÅ¡Ä�aKljučno vlogo pri reševanju je tako odigral lunarni modul (Aquarius). Služil jim je kot zavetje pri vrnitvi na Zemljo, njegove baterije pa so služile za ponovno napolnitev vitalnega kontrolnega modula s pomočjo katerega so se vrnili skozi atmosfero in ob orientaciji po soncu jim je po skoraj štirih dneh (17.4.1970) po eksploziji uspelo pristati v Pacifiku. Motor lunarnega modula, ki je bil zasnovan tako, da je upočasnil plovilo pri pristajanju na luni, so uporabili za pospešitev Apolla 13 okoli lune in usmeritev nazaj na Zemljo. Zanimivo je to, da je bilo plovilo med poletom tud malo več kot 400.000 km od Zemlje, kar je bojda svojevrsten rekord. Pri tem poletu je bila posadka najbližje Luni nekje okoli 254 km. Timsko delo in kanček sreče, ni kaj.

Vir: wikipedia, wired.