kblog

Nekomu podarim podtaknjence (vršičke) v naslovu omenjene vodne rastline za sladkovodni akvarij. Podtaknjencev je približno 40 komadov. Oglasite se vsi interesenti, prednost bo imel tisti, ki se bo prvi oglasil pri meni. Porezane rastline čakajo v akvariju, pripravljene na transport. FIFO = kdor prvi pride prvi melje.

Več informacij o tej rastlini dobite tukaj.

No, že kar nekaj časa smo preseljeni, pa si bom danes odtrgal malo časovne pogačice in spisal kratko objavo o tem, kako sem preselil dva akvarija. Prvi dan 260l (bruto) in drugi dan 60l (bruto).

Kar nekaj dni pred selitvijo sem razmišljal kako izpeljati zadevo in se pogovarjal z nekaj kolegi, ter spraševal za njihovo mnenje in predloge. No, na koncu sem se odločil za neposredno selitev. Isti dan iz Lokacije A na Lokacijo B. Za ta način sem se odločil, ker je bila kilometrina bolj ali manj zanemarljiva in vreme toplo in stabilno. Tako sem 1. dan najprej izpraznil veliki akvarij. Najprej rastlinje, sledile so korenine, kamni in kokosovi orehi. Nato sem odklopil naprave, vklopljeno sem pustil le zračno črpalko, ki je tako minimalno mešala vodo in ji dovajala, kot boste kasneje ugotovili, za ribe zelo pomemben, kisik. Pred omarico sem nastavil štiri dvajsetlitrske posode za vodo in vanje natočil vodo iz akvarija. Nato sem v eno izmed posod nalil nekaj litrov vode, in vanjo začel zlagati material biološkega filtra. Vse skupaj sem nato povil s transportno folijo in vanjo na vrhu naredil nekaj lukenj za dovajanje svežega zraka. Tako se med transportom ni zlila niti kapljica vode, kljub temu, da je ni bilo zanemarljivo malo, saj je bil ves material namočen v vodo. 

Nato se je pričel veliki lov. S sumatrankami kot vedno nisem imel problema in vseh 8 je bilo hitro v vrečkah. Sledili so ancistrusi, za katere sem moral po prvem ulovu prirediti način lovljenja. Običajni način z mrežico je namreč odpovedal, saj se je samec s svojimi stranskimi izrastki (tistimi, ki jih izvrže v jezi) močno zapletel v mrežo in sem imel veliko težav, da sem ga spravil v transportno vrečko. Tako sem nazaj v akvarij naselil lupine kokosovih orehov in ancistrusi so se kar sami poskrili vanje, tako da sem jih lahko kar z lupinami preselil v vrečke. 

Sledili sta lisički (zlata in srebrna). Pred njihovim lovljenjem je vedno pametno dodobra izprazniti akvarij, saj so zelo ustrašljive ribe, ki se pogosto zaženejo proti gladini in v kolikor nimate dovolj spraznjenega akvarija (preprečite možnost da bi dobile zalet in povečate razdaljo do vrha akvarija) zelo hitro poletijo na tla, kar pa si vsekakor ne želimo. Glede na to, da je srebrna lisička ena izmed dveh največjih rib v našem akvariju, je bilo pametno da smo imeli zanju pripravljene večje mrežice, s pomočjo katerih je bilo lovljenje olajšano, vendar pa ju je bilo nekoliko težje prestaviti iz mrežice v transportno vrečko. Pri vseh malo večjih ribah je potrebno mrežico med prenašanjem rib pokriti, kajti premetavanje le-teh je včasih tako močno, da je pobeg iz mrežice zelo verjeten.

Sledile so rilčaste činklje. Zame najlepše ribe v tem akvariju. Zanimivo je to, da so vse stare približno enako, njihova razlika v velikosti pa je očitna. Najmanjša je bila za polovico manjša od največje. Ko tole pišem, me kar stiska v želodcu, saj dve činklji, najmanjša in ena od srednjih, nista preživeli selitve. Slabo vest imam predvsem zaradi tega, ker sem sam kriv za njun pogin, saj predvidevam da jima je zmanjkalo kisika. Pa pojdimo lepo po vrsti. Njihov ulov je bil sicer enostaven, vendar taka mišična masa (največja meri okoli 15 cm - brez repa ja) in je po mojem mnenju za ta akvarij že na mejni velikosti (ne bo več zrasla). Take moči pri premetavanju v mrežici res nisem pričakoval in sem bil dodobra začuden. Njena gibalna količina mi je roko dobesedno premikala. Kako sem se oddahnil naslednji dan, ko sem uvidel, da je “šefica” preživela. Kljub temu je selitev akvarija pustila grenak priokus. 

Zapletlo se je namreč pri postavitvi na novi lokaciji. Tam smo akvarij že postavili na omarico in ga napolnili z vodo, ko sem opazil da se je spodnja polica (takoj nad nogami omare) dodobra preklala. Ko sem iskal vzroke za poč, sem opazil da so se tla pod zunanjima nogicama (tistima, ki sta najbolj stran od stene) ugreznila za par milimetrov. Sila dobrih tristotih kilogramov je pač naredila svoje. V tem trenutku so bile vrečke z ribami že v novi vodi in se prilagajale na temperaturo (pri prelaganju vrečk so bile še vse ribe žive). Glede na nastalo situacijo smo se odločili, da vodo izčrpamo in na tla (med tla in omarico) postavimo 5cm lesene deske. Ko smo vse postavili nazaj in ko sem ponovno prestavljal vrečke v vodo, sem z grozo spoznal, da smo izgubili dve činklji in eno sumatranko. Za tistih dobrih 30 minut mi je še danes nadvse žal in seveda bi danes postopal drugače. Vsekakor bi moral vsaj odpreti vreče in omogočiti dotok svežega zraka, če jim ne že zagotoviti vmesne posode, kjer bi lahko tudi malo bolj prosto plavale do spustitve v novi dom. Akvarij je bil še tisto noč v polnem zagonu a še danes se čudim nad napako. Res je, da vsaka šola nekaj stane in kot kaže, je bilo teh 30 minut zame in za naše ljubljenčke zelo “dragih”. Selitev malega akvarija naslednji dan je potekala brez zapletov in tako imamo sedaj na novi lokaciji že prečudovita pogleda.

Tako je, ko človek dela v “stresnih” situacijah, se pač povečajo možnosti za napake. Kar nekajkrat sem prebiral literaturo na temo spoprijemanja s stresom in povsod je bilo povedano, da so velike življenjske spremembe lahko zelo stresne. Med dogodki, ki jih v ta razred navaja literatura je selitev (v povprečju) na zelo visokem mestu. No, če bi selitev potekala v mejah normale, bi bila veliko bolj sproščena, tako pa smo za izselitev imeli na voljo le tri mesece, pri čemer smo morali najprej poiskati ustrezno alternativo in nato novo lokacijo še dodobra predelati oziroma prenoviti. Pa vendar, uspelo nam je!

Kar se tiče selitve akvarijev, naj povzamem na kratko. Poskrbite, da bo vaše transportno sredstvo dovolj veliko in vzdržljivo za prevoz vsega tovora v najkrajšem možnem času. Opreme je namreč ponavadi veliko, predvsem posode z vodo zavzamejo veliko prostora in dodajo veliko teže. Potem je tu še podlaga akvarija (pesek, kamenje in korenine), ki pri nekoliko večjih akvarijih hitro doda par deset kilogramov. V našem primeru gre vsa zahvala Marku, ki nam je s svojim Scenic-om omogočil enkratni prevoz vse opreme. V kolikor ne “poznate” vode na novi lokaciji, se pozanimajte pri lokalnih akvaristih ali pa s testi sami izmerite lastnosti, da boste lahko predvideli potrebe na novi lokaciji. Premislite tudi o uporabi pripravkov za vodo. Vse kar potrebujete je še nekaj vrečk za prevoz rib. Z lepilnim trakom ustrezno zaščitite robove, v kolikor uporabljate običajne prehrambene in vedno uporabite več “gumic” za zapiranje, ter v vrečke zajemite čim več zraka. Glede na zunanjo temperaturo premislite o uporabi PP škatel (”stiropor”) za transport. Sam sem si jih izposodil, saj so ribe bojda veliko manj izpostavljene stresu, v kolikor so v popolni temi. Sam sem ob vselitvi dodal tudi Antistres, ki ga tudi sicer dovajam ob menjavi vode. Organizmi, ki so tudi zelo občutljivi (ne samo pri selitvi) so bakterije v biološkem filtru. Tudi zanje morate ustrezno poskrbeti! In kot ste razbrali iz zgornjih vrstic: dodobra pripravite osnovno podlago, kamor boste postavljali akvarij oziroma omarico.

Uspešno selitev vam želim in obilo užitkov ob pogledih na prelepe žive slike v novih prostorih!  

Kako lepo je, ko vidiš, da je kokosova lupina ponovno polna življenja. Samec neprestano straži in zalaga ikre s svežo vodo, in res je prav posrečen, skrben starš. Katero leglo je že to? Več kot deseto. Vseh namreč nismo opazili, se pa pozna, da sta v akvariju dve odrasli samici in kot kaže en zelo ploden samec. Okoli tri tedne nazaj je akvarij zapustilo zadnjih trideset mladičev (no ja, kakšen je seveda ostal saj je ulov velik podvig zaradi zaraščenosti akvarija), velikih od enega pa tja do štirih centimetrov. Sedaj pa se bodo kmalu izlegli novi, saj izleganje traja okoli 14 dni. Tudi teh je že nekaj oddanih. Pa vendarle, če bo šlo vse po sreči jih bo kar nekaj ostalo. Kdor jih bo želel, jih bo lahko dobil. Prednost pa imajo tisti iz bližjih krajev, saj letni čas ne bo ravno primeren za transport.

Kot kaže jim voda in ostali življenjski pogoji resnično ustrezajo. Naj navdušim še ostale. Akvarij skušajte urediti čimbolj naravno za določeno skupino organizmov (biotop ureditev). Mi imamo veliko korenin za skrivališča mladih rogatcev in kar je najbolj pomembno, dve polovički kokosovih orehov. Ena od teh, ki je tudi večinoma zasedena, je prosto položena na tla, saj samec prav posrečeno sam pripravi teren in odprtine za vhod in izhod. Nekaj dni pred paritvijo se običajno pojavijo neravni predeli okoli lupine, ko samec dela še zadnje priprave, čez kakšen dan pa ni nikakršne večje odprtine več, pesek pa je popolnoma poravnan. Po tem lahko sklepamo, da je delo opravljeno. Počakamo 14 dni in običajno se še kar nekaj časa po tem pod lupino skriva cela jata mladičkov. Res lep prizor!

Najbolj me prizadane, ko me ljudje ogovarjajo, češ koliko dela pa imaš s tem akvarijem. Saj ne more biti res. Dejstvo je, da je človek narejen tako, da z lahkoto opravlja dela, ki se mu dopadejo. Zato vsi, ki imate že v osnovi negativen pristop, ne postavljajte akvarijev, še manj pa jih postavite za otroke. Videl sem že nekaj poraznih rezultatov in verjamem, da takih primerov ni malo. Sam to delo z veseljem opravljam. Veliko raje, kot da bi sedel v nekem lokalu in bolj ali manj neproduktivno srkal pijačo, kljub temu da nisem popolnoma nič žejen, razpravljal o tem kaj se ga gredo estradniki ali kaj podobnega. Res je, da je včasih nekoliko manj prijetno, ko je zunaj prelepo vreme in glavo vleče na svež zrak. Takrat je gotovo bolje, da odidete ven. Vsekakor se najde čas za opravila v akvariju. Manjša mi običajno vzamejo kakšno uro, medtem ko generalna čiščenja trajajo običajno kar tri ure. Zato se teh lotim takrat, ko je volja, saj je delo veliko hitreje opravljeno. Vedno se da zadevo prestaviti na par dni prej ali kasneje, če menimo, da nam predvideni čas ne bo/bi ustrezal. Ko opravim enega od teh opravil, se z veseljem vsedem na sedežno pred akvarijem in spijem kozarec bistre vode. Kaj mi bo takrat televizija! Sicer pa je tudi slika precej bolj ostra in diagonala mnogo večja

Tisti, ki uspešno gojijo akvarij in so priča prirastkom, goto vedo kako dober občutek je to. Počasi bom končal, da me ne bo kdo krivil, da zaradi dolžine objave ne bo uspel izpolniti državljanjske obveze. Sedaj pa hitro na volišče!

Bo že držalo, vendar, ko pogledam ureditve naslednjih akvarijev iz letošnjega AGA International Aquascaping Contest natečaja, si ne morem kaj, da nebi pohvalil avtorje. Na povezavi je predstavljenih 10 najboljših (bojda na svetu), sicer pa se je prijavilo več kot 200 ureditev, v različnih kategorijah. Žirija je prav gotovo imela težko delo. V njej pa je bil tudi sam Takashi Amano, fotograf, oblikovalec in akvarist. Gre za enega najvplivnejših avtorjev ureditev sladkovodnih akvarijev s pridihom japonskega vrtnarjenja (več…).

Upam, da mi avtor ne bo zameril, ko bom na ogled postavil prvo mesto tekmovanja!

Courtesy of aquatic-eden.com.

Iz same radovednosti sem malo poiskal, kolikšna je velikost takih akvarijev. Zanimiva je naslednja slika.

Več na Flickr.

tudi če ga pes na repu prinese.

Pozdravljeni, današnji dan mi ni ravno po godu. Že od samega jutra je duša nemirna in moji živci napeti (raje povej kdaj niso).

galerija K sicer ne napreduje po mojih željah, zato vam za pokušino ponujam nekoliko starejše moje fotografije. Novih se je nabralo že kar nekaj, pa nekako ne najdem volje, da bi jih uredil in pripravil za objavo. Tak dan je sicer kot nalašč za to, vendar se “PC”, ki je vsaj kolikor toliko zmogljiv za obdelavo slik, nahaja v sobi, kjer trenutno pančka naša pikica (preberi naslov objave). Bog si ga vedi kaj ji trenutno roji po glavi in kaj lepega sanjari.

V akvariju imamo že 4. mladi rod Ancistrusov, tako da ste vabljeni vsi zainteresirani z okolice Radovljice. Prešteti jih trenutno ne uspem, predvsem zaradi bujnega rastja in številnih korenin, med katerimi se le-ti tako radi skrivajo. Ocena, tako bolj na pamet, je nekje okoli 40, čeprav mislim, da jih je krepko več.

Kako bi danes zaključil? Kaj pravite na kitajski pregovor: vino ne opije človeka, ampak se človek opije sam.