kblog

Matjaž Steinbacher - Kaj prinašajo predsedniške volitve,
Oče Robert Sirico - Svobodna gospodarstva in skupno dobro,
Tanja Štumberger - Rusija je demokratična le na papirju,
Arnold Kling - Red in nered,
Mitja Steinbacher - Izkoriščanje, dogma sodobnega časa,
Matej Steinbacher - Tribunalovo oko,
Ken Schoolland - Dogodivščine Jonathana Gullibla.

Kako so se odrezali predsedniški kandidati v prvem krogu in kako bo v drugem,  svoboda skozi oči Očeta, koliko je vredna pravica in svoboda v Rusiji, z redom in neredom v gospodarstvu je tako kot s človeškim telesom, od izkoriščanja k načelom ponudbe in povpraševanja, primer Global in razprava o primernosti izrečene kazni kot odsev storjenega dejanja, kako lepo se bi lahko imeli, so teme tokratne številke Tribunala.

Zanimivo kako čas beži - no ja, je že kar malo izpeta fraza kajneda. Zadnja sobota v oktobru je čas, ko uro nastavimo na zimski čas, kar pomeni da jo prestavimo za eno uro nazaj. Nekaj dni nazaj, sem slučajno pogledal na uro in kazalci so kazali na malo pred pol peto. Kot zvesta poslušalca Vala 202 sva se z ženo čudno spogledala, ko se je nekaj minut za tem po radiu oglasila kukavica. Kaj so ga pa sedaj tako v skalco, sva se začudila, saj je ura pol petih. Kmalu sva ugotovila, da je razlog, naštet že zgoraj, več kot dovolj, da prestaviva ure v stanovanju. Ni kaj, se vidi, da nam ni dolgčas.

Tole kratko oglašanje bom prekinil, ko pridem z dopusta, saj mi prav dobro dene, ko malo odklopim od IT. Lepo preživite te dni in naj vas ne preplavita osamljenost in žalost. Spomnite se, kaj lepega ste doživeli z njimi, ki jih sedaj ni več med živimi, pa vam bodo še bližje kot prej. Nikakor to niso dnevi, ko bi si človek moral nadeti žalosten obraz in se počutiti osamljenega. Zakaj vam prav te dni tisti srečni trenutki nebi raztegnili usta do ušes.

Kako lepo je, ko vidiš, da je kokosova lupina ponovno polna življenja. Samec neprestano straži in zalaga ikre s svežo vodo, in res je prav posrečen, skrben starš. Katero leglo je že to? Več kot deseto. Vseh namreč nismo opazili, se pa pozna, da sta v akvariju dve odrasli samici in kot kaže en zelo ploden samec. Okoli tri tedne nazaj je akvarij zapustilo zadnjih trideset mladičev (no ja, kakšen je seveda ostal saj je ulov velik podvig zaradi zaraščenosti akvarija), velikih od enega pa tja do štirih centimetrov. Sedaj pa se bodo kmalu izlegli novi, saj izleganje traja okoli 14 dni. Tudi teh je že nekaj oddanih. Pa vendarle, če bo šlo vse po sreči jih bo kar nekaj ostalo. Kdor jih bo želel, jih bo lahko dobil. Prednost pa imajo tisti iz bližjih krajev, saj letni čas ne bo ravno primeren za transport.

Kot kaže jim voda in ostali življenjski pogoji resnično ustrezajo. Naj navdušim še ostale. Akvarij skušajte urediti čimbolj naravno za določeno skupino organizmov (biotop ureditev). Mi imamo veliko korenin za skrivališča mladih rogatcev in kar je najbolj pomembno, dve polovički kokosovih orehov. Ena od teh, ki je tudi večinoma zasedena, je prosto položena na tla, saj samec prav posrečeno sam pripravi teren in odprtine za vhod in izhod. Nekaj dni pred paritvijo se običajno pojavijo neravni predeli okoli lupine, ko samec dela še zadnje priprave, čez kakšen dan pa ni nikakršne večje odprtine več, pesek pa je popolnoma poravnan. Po tem lahko sklepamo, da je delo opravljeno. Počakamo 14 dni in običajno se še kar nekaj časa po tem pod lupino skriva cela jata mladičkov. Res lep prizor!

Najbolj me prizadane, ko me ljudje ogovarjajo, češ koliko dela pa imaš s tem akvarijem. Saj ne more biti res. Dejstvo je, da je človek narejen tako, da z lahkoto opravlja dela, ki se mu dopadejo. Zato vsi, ki imate že v osnovi negativen pristop, ne postavljajte akvarijev, še manj pa jih postavite za otroke. Videl sem že nekaj poraznih rezultatov in verjamem, da takih primerov ni malo. Sam to delo z veseljem opravljam. Veliko raje, kot da bi sedel v nekem lokalu in bolj ali manj neproduktivno srkal pijačo, kljub temu da nisem popolnoma nič žejen, razpravljal o tem kaj se ga gredo estradniki ali kaj podobnega. Res je, da je včasih nekoliko manj prijetno, ko je zunaj prelepo vreme in glavo vleče na svež zrak. Takrat je gotovo bolje, da odidete ven. Vsekakor se najde čas za opravila v akvariju. Manjša mi običajno vzamejo kakšno uro, medtem ko generalna čiščenja trajajo običajno kar tri ure. Zato se teh lotim takrat, ko je volja, saj je delo veliko hitreje opravljeno. Vedno se da zadevo prestaviti na par dni prej ali kasneje, če menimo, da nam predvideni čas ne bo/bi ustrezal. Ko opravim enega od teh opravil, se z veseljem vsedem na sedežno pred akvarijem in spijem kozarec bistre vode. Kaj mi bo takrat televizija! Sicer pa je tudi slika precej bolj ostra in diagonala mnogo večja

Tisti, ki uspešno gojijo akvarij in so priča prirastkom, goto vedo kako dober občutek je to. Počasi bom končal, da me ne bo kdo krivil, da zaradi dolžine objave ne bo uspel izpolniti državljanjske obveze. Sedaj pa hitro na volišče!

Ko smo se danes sprehajali po starem trgu v Kranju, sem mimogrede opazil, kako sta oče in sin zobala sveže poečen kostanj. In res je, v teh mrzlih dneh ni lepšega kot velik, okusen in sveže pečen kostanj. Ko sva se s pikic nekoliko približala sem opazil, da nekam sumljivo stojita poleg korita z rožami in kmalu sem izvedel zakaj. Oba sta meni nič tebi nič metala luščine med rožice, ki so se bohotile v vsej svoji lepoti. Res dober zgled, ni kaj. Ker sem tak kakršen pač sem, se s takimi zadevami preveč obremenjujem. Ni čudno kam to vse skupaj vodi.

Potem je tu še današnji primer iz veleblagovnice, da je le bila mera polna. Ko smo prišli na blagajno, je možakar, ki je s svojo soprogo (ugibam) prelagal nabrane dobrine iz vozka na tekoči trak, nekoliko povzdignil glas in tebi nič meni nič vzel neko zadevo iz vozka in jo brez kakršnega koli kančka sramu odložil zadevo 1m stran od traku, na določen izdelek, ki se je tam prodajal. Gledam kaj je možakarja tako zmotilo in opazim, da je tja odložil v mrežici zapakirane limone. Teh primerkov je sicer po tej trgovini kar nekaj. Zadeve, ki sodijo na povsem drugo mesto, ležijo vsepovsod, a še nikoli nisem bil priča povzročiteljem takih absurdov. Kaj bi človeka stalo, da bi se prodajalki opravičil in ji izročil izdelek, ki ga kot kaže ni nameraval kupiti. Zadeva bi veliko hitreje in brez kakršnih koli posledic romala na svoje mesto, tako pa vprašanje v kakšni obliki bo dosegla cilj. Ne vem sicer ali ima to kaj neposredno opraviti z izobraženostjo, razmišljanjem in še čim drugim teh dveh človekov, ki sta konec koncev lahko bila tudi Slovenca, pa vendarle sta govorila jezik naše bivše skupne države. Pa nebi rad ponovno posploševal zadev.

Ura je čas. Upam, da vas podobni dogodki ne mečejo toliko iz tira, oziroma ne, upam da vas in, da si tudi vi upate takim povzročiteljem kakšno povedat.

Bo že držalo, vendar, ko pogledam ureditve naslednjih akvarijev iz letošnjega AGA International Aquascaping Contest natečaja, si ne morem kaj, da nebi pohvalil avtorje. Na povezavi je predstavljenih 10 najboljših (bojda na svetu), sicer pa se je prijavilo več kot 200 ureditev, v različnih kategorijah. Žirija je prav gotovo imela težko delo. V njej pa je bil tudi sam Takashi Amano, fotograf, oblikovalec in akvarist. Gre za enega najvplivnejših avtorjev ureditev sladkovodnih akvarijev s pridihom japonskega vrtnarjenja (več…).

Upam, da mi avtor ne bo zameril, ko bom na ogled postavil prvo mesto tekmovanja!

Courtesy of aquatic-eden.com.

Iz same radovednosti sem malo poiskal, kolikšna je velikost takih akvarijev. Zanimiva je naslednja slika.

Več na Flickr.