kblog

Kot sem obljubil, in kot že veste - obljuba dela dolg, sem v galeriji objavil dve novi fotografiji v rubriki Panorame. Ustvarjena sta bila dva nova sklopa: Obale in Okoliš.

	Ilirska Bistrica - okolica

	Preluka (HR) - za zasvojence z vetrom

Iz naše odprave je ostalo dokumentirano tudi nekaj drugih dogodkov, ki si jih prav tako lahko ogledate na galeriji K.

	werdafckawi?

Preluk, naravno zaščiten zaliv, ki leži (le) 110km od Ljubljane, v skrajnem severu kvarnerskega zaliva. Po pričanju dveh članov 51 times (www.51times.org in www.51times.tv), raj za odvisneže od vetra. No pa vseeno lepo po vrsti.

V petek sem od doma odgnal malo po tretji uri zjutraj. S pomočjo Janeza B-ja je bila tokrat vožnja v smeri proti Kranju prav prijetna. Odpeljal sem se sicer mimo Kranja, proti Glinškovi ploščadi, kjer sem zelenca parkiral na velikem parkirišču in že čez par minut sva skupaj z Mrko-om nalagala njegovo in mojo prtljago v njegov avto, čez par minut pa se nama je pridružil še dulc101, tako da smo preložili opremo in se okoli pol četrte odpravili proti Preluki. Pot je bila zame zanimiva, saj smo se po 20 minutnem uvodu peljali po cest, po kateri sem se peljal prvič v življenju. Kako lepo je bilo sedeti na sovoznikovi strani in ne v vlogi voznika. Za preostala člana odprave pa verjetno povsem nezanimiva pot, saj sta jo v zadnjih tednih prevozila že N-krat.

Vreme ga je že na poti godlo, vendar trije optimisti se niso dali zmesti in nadaljevali pot. Res sem bil navdušen nad tem, da se bom preizkusil v športni fotografiji! No ja, žal ni bilo tako. Ko smo prispeli v prelep zaliv, so bili enoprostorci že postavljeni v vrsto in optimistično čakanje v avtu se je lahko pričelo. Vetrc je sicer malo popihaval a po besedah strokovnjakov močno pod željeno stopnjo. Za po vrhu pa je še rosilo. Stari znanci so si izmenjali par stavkov, ogledali smo si pojavne kombije oziroma avtobuse, kmalu zatem pa smo se razšli, vsaka skupina proti svojemu “domu”. Mi trije smo skočili proti LJ, vmes je padla !!!KAAVVAAA!!!, pa nekaj slikovnega materala je vendarle nastalo. Upam, da bo kaj uporabnega saj še nisem uspel pregledati zadev. Po postanku v LJ sva z Mrko-m odpeketala v službo, tam čez dan spila še nekaj kavic in zvečer sem še komaj pikico spravil spat. Utrujenost je bila na višku, kar je mala kot kaže opazila, se me usmilila ter potegnila čez celo noč.

Tako je življenje, tudi v športu je vedno potrebno vzeti dobre in slabe stvari. Občutek, ki ga fantje nosijo s seboj, kaže na to, da v tem brezpogojno uživajo in prav je tako.

Ja, kmalu bo en mesec, odkar sem postal lastnik jabolcnika. Zadeva je res prima in kaj sem se do sedaj naučil? Predvsem to, da me je M$ naučil komplicirati.

Zakaj bi delali stvari enostavno? Zato ker je izdelek namenjen za Zahod, kjer so tako napredni, da jim morajo v navodilih za uporabo še za ne vem kakšne gospodinjske aparate prepovedati še ne vem kako bizarno uporabo? Je morda prav zaradi tega pristop pri jabolcnikih tako “bulletproof”?

Druga komponenta je pa čas, saj se ljudje nimamo več časa ukvarjati s tem, kako zadeve delujejo, dokler delujejo. Medtem ko sam “kompliciram” in se ukvarjam s tem kako neka aplikacija sploh deluje, počasi dojemam, da je včasih pametno kar kaj pritisniti, ne da bi v naprej vedeli kaj počnemo, saj tako ne moremo nič zašuštrati. Ocena za kriterij Uporabniku prijazno: čista desetka, čeprav je potrebno malo miselnega preskoka, ki zna biti po dolgih letih oknanja kar neprijetna ovira.

No ja, kakorkoli pogledam, glede na to da je zadeva zagnana dan in noč in da vsakodnevno preizkušam novo programsko opremo, je dovolj zgovoren podatek, da sem ga do sedaj resetiral največ 3krat, čeprav se mi zdi, da sem ga le 2krat. Najbolj sem “kompliciral” pri peki glasbenega CDja, ki je z iTune-si tako enostaven, da sem se smejal samemu sebi. Uspela mi je tudi že izdelava varnostne kopije sistema, tako da bom počasi tudi to opravilo avtomatiziral, do takrat pa … zarečenega kruha se največ poje, tako da bom raje tiho, predvsem zaradi tega, ker sem v zadnjem času slišal par krepkih besed čez diskovja.

Pa še kratek namig. Če velikokrat spregledate ikonco za prispelo elektronsko pošto v doku (aplikacija Mail), si lahko izdelate pravilo (mail rule), s katerim dosežete, da vam bo ikona v doku še poskakovala. Kako? Odprete aplikacijo….izberete njene nastavitve (Preferences)…..izberete zavihek pravila (Rules)…..dodate novo pravilo (Add rule)…..v opis vpišete Ikonca skači…..za polje prejemnika nastavite vaš email naslov na katerem pregledujete pošto s tem računom (Any Recipient contains my@email.com)…..za akcijo pa nastavite ikona v doku poskakuj (Bounce Icon in Dock)…..OK…..VOILA. Ob naslednjem prispelem sporočilu bi morala ikona v doku veselo poskakovati. OWER AND OUT.

Matjaž Steinbacher: Birokratizacija odgovornosti,
Richard W. Rahn: Dilema o obdavčitvi,
Mitja Steinbacher: Uspešno gospodarstvo in volitve,
Ross Terrill: Perspektive Kitajske v prihajajočih letih,
Tanja Štumberger: Povratek imperialnega ameriškega predsedovanja,
Matej Steinbacher: Tribunalovo oko,
Ken Schoolland: Dogodivščine Jonathana Gullibla.

Teorija iger in odgovornost, teorija davčnih stopenj, nadzirati ali ne, Kitajska “družba”, ravnovesje v oblasti, inflacija in konkurenca, stanovanjske zagate … vse to in še več … tudi tukaj!