Arhiv za julij 2007

Pridelaj Si Sam

torek, julij 31st, 2007

Že kar nekaj časa je na Internetu zelo popularna DIY sekcija. Kratica v angleškem jeziku pomeni Do It Yourself ali po moji razlagi: Pridelaj Si Sam. Številni prispevki so sicer že na voljo, med njimi pa je kar nekaj, recimo temu ponesrečenih poizkusov (seveda le po mojem mnenju). V kolikor naletim na kaj meni zanimivega, boste to našli tukaj, seveda pa bom vesel tudi vaših zanimivih predlogov. Če oziroma ko bom imel malo več časa in energije se bom lotil realizacije katere od lastnih idej, ampak o tem drugič.

Za prvič naj vam ponudim nekaj primerov:

- Vam doma ležijo stare diskete, potem imate odličen material za izdelavo stojal za pisala. Kako to zgleda? Takole. Na tej povezavi je kar nekaj po(ne)srečenih poizkusov! Sam sem nekaj več kot 5 let nazaj iz cd ploščkov naredil lučko, vendar pa mi  takrat kaj takega ni prišlo na misel, pač ni bilo inovativnosti.
- Imate na zalogi kakšen IBM-ov trdi disk? Gotovo vam je že odpovedal, tako da ga lahko koristno uporabite za kaj drugega kot shranjevanje podatkov. Na primer takole.

- Ste ljubitelj kitajske hrane in sadja? Se sprašujete kako gre to skupaj? Iz restavracije vedno odnesite kakšen par palčk in ko jih bo dovolj kupite še sadje. Končni produkt zgleda nekako takole.

Dopust ‘07 - poletje

ponedeljek, julij 30th, 2007

Tako, dopusta je konec in že smo v delovnem zagonu. Tokrat smo nekaj zanimivih dni preživeli v Strunjanu, v apartmajih Knez. Nato smo si malo “odpočili” in se naužili svežega gorenjskega zraka kar doma in čez par dni skočili še v Terme Snovik. Kot ponavadi nam ni bilo dolgčas, predvsem zaradi obdobja v katerem je sedaj naša pikica. Trma je tista, ki nam danes narekuje kaj in kako.

Apartmaji Knez - Strunjan
Tokrat smo kar dolgo tuhtali, kam se podati na slovensko obalo. Kljub temu, da jo imamo boremalo, je ponudba sob, apartmajev in/ali hotelov številna. Pri časovnem terminu smo se malo ozirali tudi na poroko znancev, ki sta uradno svojo skupno življenjsko pot začela v Ferrarijevem vrtu na Štanjelu. Kar me je presenetilo, je slaba promocija bivanjskih kapacitet slovenskega primorja na Internetu. Po nekaj pregledanih predstavitvah smo se odločili za, v naslovu odstavka, omenjene apartmaje. Ker smo bili takrat že ponosni lastniki Garminovega navigatorja, smo hitro vnesli novi cilj in si lokacijo natančneje pogledali na karti. Izkazalo se je, da je merilo lahko nekoliko zavajajoče, saj smo do plaže hodili okoli 45 min, kar pa nam ponavadi zaradi biotske raznovrstnosti okolice ni bilo v breme. Ker sva oba z ženo pač ljubitelja živeža, smo to vzeli kot dobro, verjamem pa, da bi se marsikdo nad temu “pritoževal”. V apartmajih je bilo vse dokaj “po domače”. Tako smo imeli ob prihodu kar težave najti nekoga, ki bi nam predal ključe in nam razkazal okolico. In ko se nam je to le posrečilo, so nam malodane ključe vrgli v roke in nas “gole” pustili pred vrati apartmaja. Kamorkoli smo do sedaj prišli, nam je osebje razkazalo bivalne prostore in nas seznanilo z inventarjem in njihovo uporabo, tukaj pa popolnoma nič. Sami smo se morali seznaniti z “metodo ustvarjanja” tople vode (v času suše je zelo pametno, da je treba pustiti vodo teči kakšno minuto, da priteče topla) in se sprijazniti s tem, da je včasih pač ni (dopovejte vi to naši, takrat 15 mesečni, pikici). Zanimivo je to, da smo imeli v sobi klimatsko napravo (katere uporabo je bilo pač potrebno doplačati) v uporabo katere nam niso niti ponudili. Sami smo ugotavljali tudi kakšno je stanje s hladilno omaro, v delovanje katere smo ob prihodu dvomili, a se je na koncu izkazalo, da le lučka v notranjosti ne svetu, drugače pa le-ta deluje (jakost je bila ob prihodu nastavljena na maksimum pa je vseeno slabo hladila). Najbolj zanimivo pa je bilo to, da so nam za 4 nočitve “privoščili” le eno (1!!!) rolico straniščnega papirja. Navdušila pa nas je čudovita terasa pred apartmajem, kjer smo v svežih jutrih zajtrkovali in se v popoldanskih urah hladili na vetrcu med poznim kosilom in večerjo. Še dobro, da je človekova narava taka, da želi slabosti čim prej poriniti v pozabo!

Terme Snovik - Kamnik
Okoli teh term smo slišali samo dobre stvari. Kako lepo so dopolnili vodne površine, kakšno lepo apartmajsko naselje so zgradili…in že smo iskali informacije na spletu. Zanimivo da stric G. ni “poindeksiral” strani terme-snovik.si, sicer pa imate glede na njeno kakovost v naslovu odstavka raje povezavo na stran Nacionalnega Turističnega Združenja. Kamnik je sicer domače mesto enega od mojih sedanjih sodelavcev in je na poti k domu mojih sorodnikov, pa si ga kljub temu do sedaj še nisem uspel ogledati, tako da je bil že skrajni čas za izlet tja. Ob prihodu v apartma smo bili resnično navdušeni. Naselje je res lepo urejeno, s številnimi parkirnimi mesti, z enostavnim dostopom do vhodov, celo za invalide je poskrbljeno. Tudi notranja oprema apartmajev je lična in zelo prijetna. Mislim, da so se nam prav svetile oči. Kljub vročinskemu valu je okolje poskrbelo za znosno temperaturo (okolica obdana z gozdovi in potokom), predvsem pa so stavbe postavljene tako, da čez dan vročina minimalno segreva notranjost. Kljub klimatski napravi (uporaba le-te vključena v ceno) je bila temperatura v notranjosti apartmaja tako znosna, da smo jo morebiti vklopili le dvakrat ali trikrat, ko je pikica čez dan hodila spat. Edina nevšečnost, nad katero velja opozoriti so komarji, ki so nas dodobra popikali, saj je v najbližji trgovini (oddaljeni okoli 1.2 km) zmanjkalo nastavkov za odganjanje komarjev (del, ki se priklopi v vtičnico). Med vikendom lahko tisti, ki radi malo bolj zaplavamo, izkoristimo nočno kopanje, kjer je bazen bolj prazen. Sicer pretirane gneče ni bilo (razen v soboto in nedeljo, ko je velik naval “vikend obiskovalcev”), tako, da se je dalo malo pretegniti. Odšli smo tudi na izlet v Volčji potok - Arboretum in v senci dreves preživeli čudovit dan, se okrepčali v eni izmed picerij v mestnem jedru Kamnika, zvečer pa, zaradi padca naše pikice na bazenu, odšli na pregled k dežurnemu zdravniku, ki nas je napotil še naprej na Pediatrično Kliniko v Ljubljani. Ta dan smo dodobra izkoristili “Garminčka”. K sreči ni bilo s pikico nič hujšega, vendar smo zaradi varnosti kljub temu predčasno zaključili oddih v Snoviku in nato še nekaj sproščenih dni preživeli doma.

Vsaka stvar se enkrat konča, tako se je iztekel tudi moj letošnji letni dopust. Nastalo je kar nekaj zanimivih fotografij, ki jih bom skušal čimprej objaviti na galeriji K, do takrat pa … se nadaljuje :)

Tribunal #13

torek, julij 10th, 2007

Matjaz Steinbacher: Ogenj in led
Vaclav Klaus: Svoboda, ne podnebje, je ogrožena
Ross McKitrick: Podnebne spremembe
Patrick J. Michaels: Ali podnebje resnično grozi?
Mitja Steinbacher: Svobodometer
Matej Steinbacher: Tribunalovo oko
Ken Schoolland: Dogodivščine Jonathana Gullibla

Naj bo srečna ali ne, pred vami je, voljna za prebiranje!