Tako je, sicer je že skoraj teden od tega, pa vseeeno.
Praktično obstajata le dve možnosti. Objava nastaja med tem, ko naša mala pikica spi (čez dan) ali pa po tem, ko že pančka (zvečer). Se sliši, kot da to nista dve alternativi? Prmejdunej da res. Druga alternativa sicer velikokrat ne pride v upoštev, kajti po tem, ko jo spraviva spat, so ponavadi na vrsti še kakšne druge malenkosti za postoriti, ali pa samo padem v posteljo kot pokošen. Zdi se, kot da se ponovno opravičujem za pozno (obljubljeno) objavo. No ja, morda pa res…
Pričanje smo, tako kot pravi naslov, uspešno preživeli, in moram priznati, da je bilo prav zanimivo doživetje. V sodnih prostorih sem srečal tako peško, ki jo je mladi voznik zbil, kot tudi voznika, ki je bil tudi prisoten na mojem pričanju. Sprva sem se počutil nekoliko nelagodno, mislim, da predvsem zaradi velikosti prostora, v katerem smo bile ob mojem pričanju le štiri osebe. Sodnica je bila prav prijazna pa vendar profesionalno zadržana, tako da sem tisto začetno nelagodje kmalu obšel, odgovoril na par vprašanj in povedal svoje videnje nesreče. Zadeva je bla opravljena presenetljivo hitro, tako da me je na “sodniški klopi” kmalu zamenjala ženička, jaz pa njo “za volanom” vozka, tako da sva ta čas s pikico krožila po mestu. Kljub začetnem nelagodju, sigurno pozitivna izkušnja. Na koncu me je pozitivno presenetila zahvala obtoženega, da sem podal svoj vidik nesreče, oziroma da sem bil takrat pripravljen sodelovati. Tukaj bi lahko ponovno navedel nekaj odstavkov o dolžnostih in pravicah posameznikov, o katerih se včasih tako na široko govoi, pa vendarle ljudje hitro pozabimo nanje, pa ne bom. Čeprav človek tako gesto (zahvalo) pričakuje, že že, in deset let nazaj niti nebi bil presenečen, danes pa žal ni več tako.
V današnjem življenju so spremembe stalnica, kar pa kot kaže žal ne velja za naše novinarje. Še vedno “pljuvajo” po naših alpskih smučarjih (vključno z vodstvom) vse povprek in trdijo kako oni opozarjajo na nastalo stanje, žal pa se s tem še vedno ne strinjam, kakor se že par objav nazaj nisem.
Pust je mimo, tako da maske sedaj lahko odvržete v kot in nadanete svoj stari jaz. Ko pa že govorimo o spremembah, glede na maske, ki bodo tako ali drugače obstale v predalih ali omarah, pa je morda sedaj tudi pravi trenutek za spremembo, spremembo na bolje. Odložite pust(n)o masko in nasmejani stopite v novo življenje. Le pogumno in nikar se ne ustavljajte, zmorete!