kblog

Ko po več kot enem letu odpreš del za pisanje postov…preteklo je veliko dni. Ko me bo prijelo, bom pisal, drugače pa ne (kot da je bilo do sedaj drugače ;). Moram priznati, da me je prijelo že par dni nazaj, pa sem imel preveč refulaste misli (za razlago se obrnite na mrko-ta a.k.a. SUPERGOOD!), da bi kaj (nes)pametnega spravil skupaj. Danes bo mogoče že šlo.

Najprej naj omenim, da sem, za razliko od bloganja, hobije vzdrževal, tako da so ljubljenčki še v dobrem stanju. Celo več, prijatelj, ki je odšel na daljše potovanje, mi je nekaj svojih odstopil. Tako sta se Lisička in Činklja lepo zlili z biotopskim akvarijem, ostale pa so v manjšem akvariju. Včeraj mi je ena mimogrede prišepnila, da se imajo fino. Mimogrede, ponovno je na voljo nekaj rastlin za nadobudne akvariste.

V veliki meri sem na stran postavil tudi mikrobloganje, katerega pa še vedno delno izkoriščam, predvsem za seznanjanje z novostmi na mojih interesnih področjih. Pride zelo prav, ker je poplava informacij danes res presegla vse meje.

V 2009 se mi je izpolnilo kar nekaj želja. Rožle sedaj že skoraj sam sedi in pleza, tako da ga bo zagotovo kmalu dosti povsod po stanovanju. Enega od ciljev sem dosegel tudi v Zagrebu kjer smo se imeli fino! Če mi bo počutje zdržalo, se ga bomo na predzadnji dan tega meseca podobno naužili, tako da držmo pesti. Če s počutjem ne bo ravno najbolje, bom vseeno poizkusil, saj ima Janez B-as bojda venomer pozitivne učinke.

Koliko stvari se mi je v prejšnjem letu zgodilo! Vedno bolj me skrbi, da jih bom hitreje pozabil, ker jih nisem vklesal semkaj. Večkrat si želim, da bi znal besede bolj spretno polagati “na papir”, ob tem pa se venomer spominjam strica, kateremu ta vrlina ni niti malo tuja. Znan sem sicer po tem, da sem realist, zanesljiv, pošten, itd… (poljubno dodaj v komentarju in za veliko teh dobrih lastnosti se moram zahvaliti staršema, ki sta me vzgajala z dobrimi vzgledi. Podobno strategijo skušam prenesti naprej in si želim, da bi mi vsaj pol toliko uspelo. Vem pa tudi, da imam nekaj karakteristik, ki niso ravno prida (***cenzura***:), oziroma da sem pri posedovanju nekaterih zaželenih nekoliko varčevalen. Vsi vemo, kako (ni)smo ljudje nagnjeni k spremembam čemprav je to ena od stvari, ki me v poslovnem življenju najbolj osrečujejo. Vemo pa tudi, kako hitro radi pozabimo slabe stvari, zato v tej objavi o teh ne bom pisal (recimo, da sem jih že pozabil).

V tem tednu sem doumel, da tudi največji optimisti ne živijo večno. Ena od zelo prisrčnih oseb, je nedavno izgubila svoj dolgotrajni boj. Po eni strani me je spremljala žalost, po drugi pa…vem, da se bodo sedaj angeli gotovo veliko bolj nasmejali in pogosteje prešerno zapeli.

Toliko za danes. Želim vam le še to, da bi v življenju naleteli na čim manj ljudi, ki bi vas v vašem bivanju lahko kakorkoli nerazumno ovirali, predvsem pa, da to dovolj zgodaj opazite, da se jim lahko na široko ognete.

No, že kar nekaj časa je preteklo od moje zadnje “besedilno bogatejše” objave, pa nič zato. Prav nič ne obžalujem (no ja, morda pa vendar), saj so bili, za to stran, “izgubljeni trenutki” večinoma koristno porabljeni nekje drugje.

Letošnja selitev je bila ena izmed težjih izkušenj v mojem življenju in resnično se je izkazalo dejstvo, da “kar te ne ubije te okrepi”. Ko sedaj pogledam na naše novo stanovanje, ki smo ga na vrat na nos preuredili in ga privzeli za svojega, sem zelo navdušen. Le kje se bo to navdušenje ustavilo? Projekt “Izgradnja hiše” poteka že predolgo, da bi lahko vrgel puško v koruzo!

Razvoj družine je bil v tem obdobju več kot odličen. Glede na to, da poznam nekaj ljudi, ki imajo v družinah takšne in drugačne težave, in ob dejstvu, da želijo nekateri le-te na različne načine prikriti, lahko rečem, da sem z dogajanji na domačih tleh na tem področju zelo zadovoljen (ali pa le vse skupaj dobro prikrivamo).

Posel je bil v zadnjih dveh letih odličen. Sodeloval sem na kar nekaj zanimivih projektih (v akademskih in gospodarskih vodah) z dokaj različno tematiko in si še dodatno izoblikoval svoje mišljenje. Vesel sem, da bom lahko v prvi polovici naslednjega leta združil teorijo in prakso (preteklo in sedanjo) pod eno streho in sicer znotraj akademske struge, kar je po mojem mnenju vse premalo pogost pojav. Že sedaj hvala vsem, ki mi ob tem stojite ob strani! Spoznal sem veliko zanimivih ljudi, veliko sem se naučil o delovanju visokega šolstva, o odvisnostih od poznanstev v znanstvenih vodah, predvsem pa dognal, da imamo na področju sodelovanja gospodarstva in akademske sfere še veliko vrzel.

Glasba, me že od mladih nog spremlja vedno in povsod. Že od nekdaj sem rad prisluhnil večini zvrsti, letos pa me je še posebno navdušila kakovost starejše glasbe. Tisti, ki me poznate, mislim da veste o kateri zvrsti govorim! V zadnjem času si sicer kar pogosto prepevam otroške pesmice, vendar nič zato, besedila so res pomenljiva in tudi odrasli se lahko od njih kaj naučimo.

V zadnjih dveh letih sem opravil tudi sunkovit preskok na produkte podjetja Apple (izdelki in storitve). Kljub temu, da sem bil sprva proti, sem imel priložnost na službenem mestu preizkusiti prvega Jabolčnika, ki me je sčasoma prevzel, tako da se včasih že zalotim, ko sanjarim o kakšnih produktih, ki jih načeloma ne potrebujem, pa vendarle izgledajo tako: “tobimeltudjestčeprovnevemkajvsebipočelstem”. No, iPhona (še) nimam in ker imajo pri Apple-u tako dober pregovor, ne bom nič več govoril. Kateri? Približno takole gre: “Once you go Mack, you will never go back”.

Kar se ekologije tiče, je novo to, da imamo sedaj na dvorišču kompost, kamor odlagamo ustrezne biološke odpadke. Naš mali smetnjaček z 100% razgradljivimi vrečicami je več kot priročna zadeva. Na novi lokaciji je pospravljanje ločenih odpadkov nekoliko bolj zahtevno opravilo, saj so zabojniki večinoma zaklenjeni, in je potrebno izvajati posamično prelaganje zbranih odpadkov, pa vendar, se trudimo. Prav tako smo s selitvijo zmanjšali račun za elektriko, verjetno predvsem na račun manjših grelcev vode (bojlerjev po domače). O porabi sredstev za ogrevanje nebi govoril, ker niti prej niti sedaj nimam vpogleda v to. Predvidevam, da me bo cenovno zadeva stala približno enako. NA področju čistil, pa smo tudi naredili velik korak naprej. Torej je zadeva vendarle dokaj napredujoča!

Akvarija nimamo novega. Ostajata dva dosedanja. Največja novost je dovod Co2-ja v veliki akvarij, kar prečudovito vpliva na rastline, hkrati pa nam prihrani nekaj odvečnega dela s pripravki iz svežega kvasa. Ena od bolj tragičnih stvari, je bil pogin rib ob selitvi, za katere mi je še danes tako zelo žal. Kljub temu, ko se primerjam z nekaterimi kvazi akvaristi, sem zadovoljen lastnik!

Dokaj novo področje hobijanstva, pa je video, tako da sem letos dodal tudi kategorijo na blogu. Pa ne, da prej nisem znal izkoristiti zadeve, ampak enostavno se nisem posluževal tega načina zajema slike in zvoka. No, kakorkoli že, upam, da kdaj izpod mojih rok dobite tudi kakšen priročen video, ki vam bo kakšno stvar olajšal.

Področja, kjer si želim, da bi lahko storil več, so predvsem hobiji, s katerimi je pa tako ali tako križ. Predvsem, ko človeka zanima toliko različnih stvari. No ja, tudi zamenjavo osebnega avtomobila bi lahko počasi že speljal, ampak kot kaže, dokler ne bo voda tekla v grlo, ne bo šlo.

In ker ponavadi na koncu postavljamo pike na I, bom tudi jaz dodal svojo. Če bo šlo vse tako kot mora iti, bo v drugi polovici naslednjega leta ponovno vsega več. Več česa? Umazanega perila, neprespanih noči,…smejanja, stiskanja, skratka nepozabnih trenutkov. Zaradi določenih zadev, sem to objavo kmalu po prvi razgrnitvi zaklenil. Zakaj? Kot kaže postajam vraževeren, kajti kmalu po tem so se začele stvari zapletati. Zato sledi druga razgrnitev objave. Upanje seveda ostaja!

Upam tudi, da se v teh teh poznih, mrzlih večerih stiskate in da ste zadovoljni z izkoristkom danih trenutkov. Prav lep pozdrav!

Super je. Snegec, zabava, pa pomanjkanje prostora za igranje!!!

Ribice so dobile božični obrok, zase raje ne bom govoril.

Vesel,….em, mislim da imamo dovolj kalupov … TAPRAV!

Radi se imejte, pa vsega ne pojejte!

Pozdravljeni, eno kratko oglašanje iz mojega sveta! Tokrat sem odpeketal po nakupe v trgovino, omenjeno v naslovu objave. Kot vsako leto, so se zaposleni tudi letos (ne vem sicer kdo je pobudnik tega) potrudili in pripravili prečudovito “živo” predstavo. Letos sem popolnoma obnemel, ko sem zagledal to prečudovito postavitev. Kako dodelani detajli! Res je, da smo kupci vedno bolj zahtevni in vsako leto pričakujemo več, no sam česa takega nisem pričakoval. Lansko leto smo z našo pikico kar nekajkrat skočili na obisk k medvedkom, ki jih je res z navdušenjem spremljala. Tokrat sem bil v trgovini sam a sem ji takoj ob prihodu predvajal posnetek. Dogovor o ponovnem obisku je že padel. Vas zanima o čem govorim? O zapravljanju raje ne bom izgubljal besed in bom kar prekinil s pisanjem, vi pa si v miru poglejte spodnji posnetek.

P.S.: Po ogledu pa le skočite v kuhinjo, na grižljaj ali dva!

Je prelepa, počasi rastoča rastlina, rodu Anubias, ki pa meni žal uspevala le v manjšem, karantenskem akvariju. Sorte ne poznam, kajti rastlina je prišla v dar, glede na to, da so si sorte tako podobne, pa se v njeno določevanje niti nisem spuščal. Rastlina se baha z močnimi in elegantnimi listi, zanimiv je tudi način rasti (listi izhajajo iz pritličnega stebla, ki pa nikoli ne sme biti zakopan v tla).

Še kratek posnetek te rastline v času cvetenja. Zanimivo, da je bilo to že tretje obdobje cvetenja letos, medtem ko, če me spomin ne vara, je lansko leto cvetela le enkrat.

Kot bi rekla Fifi: “Nasvidenje, pa kmalu spet pridite!”.