kblog

No, že kar nekaj časa smo preseljeni, pa si bom danes odtrgal malo časovne pogačice in spisal kratko objavo o tem, kako sem preselil dva akvarija. Prvi dan 260l (bruto) in drugi dan 60l (bruto).

Kar nekaj dni pred selitvijo sem razmišljal kako izpeljati zadevo in se pogovarjal z nekaj kolegi, ter spraševal za njihovo mnenje in predloge. No, na koncu sem se odločil za neposredno selitev. Isti dan iz Lokacije A na Lokacijo B. Za ta način sem se odločil, ker je bila kilometrina bolj ali manj zanemarljiva in vreme toplo in stabilno. Tako sem 1. dan najprej izpraznil veliki akvarij. Najprej rastlinje, sledile so korenine, kamni in kokosovi orehi. Nato sem odklopil naprave, vklopljeno sem pustil le zračno črpalko, ki je tako minimalno mešala vodo in ji dovajala, kot boste kasneje ugotovili, za ribe zelo pomemben, kisik. Pred omarico sem nastavil štiri dvajsetlitrske posode za vodo in vanje natočil vodo iz akvarija. Nato sem v eno izmed posod nalil nekaj litrov vode, in vanjo začel zlagati material biološkega filtra. Vse skupaj sem nato povil s transportno folijo in vanjo na vrhu naredil nekaj lukenj za dovajanje svežega zraka. Tako se med transportom ni zlila niti kapljica vode, kljub temu, da je ni bilo zanemarljivo malo, saj je bil ves material namočen v vodo. 

Nato se je pričel veliki lov. S sumatrankami kot vedno nisem imel problema in vseh 8 je bilo hitro v vrečkah. Sledili so ancistrusi, za katere sem moral po prvem ulovu prirediti način lovljenja. Običajni način z mrežico je namreč odpovedal, saj se je samec s svojimi stranskimi izrastki (tistimi, ki jih izvrže v jezi) močno zapletel v mrežo in sem imel veliko težav, da sem ga spravil v transportno vrečko. Tako sem nazaj v akvarij naselil lupine kokosovih orehov in ancistrusi so se kar sami poskrili vanje, tako da sem jih lahko kar z lupinami preselil v vrečke. 

Sledili sta lisički (zlata in srebrna). Pred njihovim lovljenjem je vedno pametno dodobra izprazniti akvarij, saj so zelo ustrašljive ribe, ki se pogosto zaženejo proti gladini in v kolikor nimate dovolj spraznjenega akvarija (preprečite možnost da bi dobile zalet in povečate razdaljo do vrha akvarija) zelo hitro poletijo na tla, kar pa si vsekakor ne želimo. Glede na to, da je srebrna lisička ena izmed dveh največjih rib v našem akvariju, je bilo pametno da smo imeli zanju pripravljene večje mrežice, s pomočjo katerih je bilo lovljenje olajšano, vendar pa ju je bilo nekoliko težje prestaviti iz mrežice v transportno vrečko. Pri vseh malo večjih ribah je potrebno mrežico med prenašanjem rib pokriti, kajti premetavanje le-teh je včasih tako močno, da je pobeg iz mrežice zelo verjeten.

Sledile so rilčaste činklje. Zame najlepše ribe v tem akvariju. Zanimivo je to, da so vse stare približno enako, njihova razlika v velikosti pa je očitna. Najmanjša je bila za polovico manjša od največje. Ko tole pišem, me kar stiska v želodcu, saj dve činklji, najmanjša in ena od srednjih, nista preživeli selitve. Slabo vest imam predvsem zaradi tega, ker sem sam kriv za njun pogin, saj predvidevam da jima je zmanjkalo kisika. Pa pojdimo lepo po vrsti. Njihov ulov je bil sicer enostaven, vendar taka mišična masa (največja meri okoli 15 cm - brez repa ja) in je po mojem mnenju za ta akvarij že na mejni velikosti (ne bo več zrasla). Take moči pri premetavanju v mrežici res nisem pričakoval in sem bil dodobra začuden. Njena gibalna količina mi je roko dobesedno premikala. Kako sem se oddahnil naslednji dan, ko sem uvidel, da je “šefica” preživela. Kljub temu je selitev akvarija pustila grenak priokus. 

Zapletlo se je namreč pri postavitvi na novi lokaciji. Tam smo akvarij že postavili na omarico in ga napolnili z vodo, ko sem opazil da se je spodnja polica (takoj nad nogami omare) dodobra preklala. Ko sem iskal vzroke za poč, sem opazil da so se tla pod zunanjima nogicama (tistima, ki sta najbolj stran od stene) ugreznila za par milimetrov. Sila dobrih tristotih kilogramov je pač naredila svoje. V tem trenutku so bile vrečke z ribami že v novi vodi in se prilagajale na temperaturo (pri prelaganju vrečk so bile še vse ribe žive). Glede na nastalo situacijo smo se odločili, da vodo izčrpamo in na tla (med tla in omarico) postavimo 5cm lesene deske. Ko smo vse postavili nazaj in ko sem ponovno prestavljal vrečke v vodo, sem z grozo spoznal, da smo izgubili dve činklji in eno sumatranko. Za tistih dobrih 30 minut mi je še danes nadvse žal in seveda bi danes postopal drugače. Vsekakor bi moral vsaj odpreti vreče in omogočiti dotok svežega zraka, če jim ne že zagotoviti vmesne posode, kjer bi lahko tudi malo bolj prosto plavale do spustitve v novi dom. Akvarij je bil še tisto noč v polnem zagonu a še danes se čudim nad napako. Res je, da vsaka šola nekaj stane in kot kaže, je bilo teh 30 minut zame in za naše ljubljenčke zelo “dragih”. Selitev malega akvarija naslednji dan je potekala brez zapletov in tako imamo sedaj na novi lokaciji že prečudovita pogleda.

Tako je, ko človek dela v “stresnih” situacijah, se pač povečajo možnosti za napake. Kar nekajkrat sem prebiral literaturo na temo spoprijemanja s stresom in povsod je bilo povedano, da so velike življenjske spremembe lahko zelo stresne. Med dogodki, ki jih v ta razred navaja literatura je selitev (v povprečju) na zelo visokem mestu. No, če bi selitev potekala v mejah normale, bi bila veliko bolj sproščena, tako pa smo za izselitev imeli na voljo le tri mesece, pri čemer smo morali najprej poiskati ustrezno alternativo in nato novo lokacijo še dodobra predelati oziroma prenoviti. Pa vendar, uspelo nam je!

Kar se tiče selitve akvarijev, naj povzamem na kratko. Poskrbite, da bo vaše transportno sredstvo dovolj veliko in vzdržljivo za prevoz vsega tovora v najkrajšem možnem času. Opreme je namreč ponavadi veliko, predvsem posode z vodo zavzamejo veliko prostora in dodajo veliko teže. Potem je tu še podlaga akvarija (pesek, kamenje in korenine), ki pri nekoliko večjih akvarijih hitro doda par deset kilogramov. V našem primeru gre vsa zahvala Marku, ki nam je s svojim Scenic-om omogočil enkratni prevoz vse opreme. V kolikor ne “poznate” vode na novi lokaciji, se pozanimajte pri lokalnih akvaristih ali pa s testi sami izmerite lastnosti, da boste lahko predvideli potrebe na novi lokaciji. Premislite tudi o uporabi pripravkov za vodo. Vse kar potrebujete je še nekaj vrečk za prevoz rib. Z lepilnim trakom ustrezno zaščitite robove, v kolikor uporabljate običajne prehrambene in vedno uporabite več “gumic” za zapiranje, ter v vrečke zajemite čim več zraka. Glede na zunanjo temperaturo premislite o uporabi PP škatel (”stiropor”) za transport. Sam sem si jih izposodil, saj so ribe bojda veliko manj izpostavljene stresu, v kolikor so v popolni temi. Sam sem ob vselitvi dodal tudi Antistres, ki ga tudi sicer dovajam ob menjavi vode. Organizmi, ki so tudi zelo občutljivi (ne samo pri selitvi) so bakterije v biološkem filtru. Tudi zanje morate ustrezno poskrbeti! In kot ste razbrali iz zgornjih vrstic: dodobra pripravite osnovno podlago, kamor boste postavljali akvarij oziroma omarico.

Uspešno selitev vam želim in obilo užitkov ob pogledih na prelepe žive slike v novih prostorih!  

Matjaž Steinbacher: Odnos do lastništva kapitala kot ogledalo posameznikove morale
Vaclav Klaus: Tretja pot in njena usodna domišljavost
Gary S. Becker: Erozija odgovornosti posamezniov
Mitja Steinbacher: Večne bolezni državnega intervencionizma
Matej Steinbacher: Tribunalovo oko
Ken Schoolland: Dogodivščine Jonathana Gullibla

Vas zanima zakaj izrinjanje tujih podjetij pri nakupu državnih deležev v slovenskih podjetjih pomembno ovira igro oblikovanja učinkovitih in uspešnih podjetij?

Želite dobiti vpogled v eno od možnih interpretacij pojma “Tretja pot”?

Zakaj posamezniki, ki so se navadili, da namesto njih sprejemajo posamezne odločitve druge osebe ali državne administracije, izgubijo sposobnost sprejemanja dobrih odločitev za njih same?

Zakaj so za padec borze in z njim povezano gospodarsko katastrofo odgovorni birokrati in njim podvrženi
ekonomisti?

Zakaj je enačenje trenutne spremembe vremena s klimatskimi spremembami zavajajoče in kaj ima to skupnega z dohodnino?

Kaj je Jonathan doživel tokrat?

Na vsa ta vprašanja dobite odgovore tukaj.

Mljask…si kar predstavljam piščančja bederca, pa svinjski kotlet,…no pa dovolj. Preidimo k dejstvom. Danes mineva 59 dni odkar sem zadnjič pregledal ddoi. Meni eden najljubših “photo blogov”. Pa nebi rad zašel v debato, kateri je boljši in zakaj in kdo zmore bolje izbirati motive. Preprosto sem se zapičil vanj in ga že zelooo dolgo spremljam. Možakar je tudi prijeten v klepetu in prav nič vzvišen. Thank you Sam, for giving me some nice tips, which i hope i will be able to incorporate in my future work.

Ja, tudi čas selitve se neusmiljeno bliža. Zanimivo bo preseliti dva akvarija, predvsem zahtevno, ker se mi res škoda zdi, da bi izgubili sleherno pripadnico našega biotopa indonezijskega potočka. Se mi zdi, da bo kar podvig, ujeti “velikanko” - rilčasto činkljo dolgo kakih 17cm in premera vsaj 5cm. Upam, da bo mrežica zdržala. Skušal bom obdržati čimveč “originalne” vode in jim tako prihraniti vsaj malo stresa. O rezultatih selitev bom kajpak tudi poročal. Vsekakor bo tudi idealen čas za generalno čiščenje vsega pripadajočega materiala za akvarijem, na katerem se je že pošteno nabral prah.

V planu sem imel še omembo dveh tematik, pa moram priznati, da mi je nekoliko škoda teh zadnjih nekaj minut današnje budne noči, tako da bom raje ušel prebrati še kakšno vrstico v knjigi. Zavedam se, da je za zveste bralce to izjemna tragedija, zato se vam že v naprej opravičujem. Ostali utrinki, ki ste v povprečju 7s na strani, pa tako in tako ne uspete prilesti niti do povezave. 

Pred nekaj meseci sem si v avtu zaželel nov avtoradio. Izbira na tržišču je danes ogromna, zato se človek kar težko odloči za nakup. Premleval sem kar dolgo in na koncu vzel Pioneerja. Zakaj? Kaj pa vem. Ime proizvajalca mi nekaj pove o kakovosti. Res je, da do sedaj z nobenim avtoradiem še nisem imel slabih izkušenj. Je pa tudi v tej domeni, tako kot na vseh tehnoloških področjih, da oprema bolj ali manj hitro zastara. Originalni Clarion je pač odslužil svoje, predvsem zaradi pomanjkanja priklopa zunanjih naprav (v mojem primeru sem želel povezati iPoda in razmišljal o BT povezavi s telefonom in navigacijskim sistemom). Na koncu sem se odločil, da BT povezave še ne potrebujem, saj so bile te različice kar nekaj dražje, tako da sem pristal na osnovnih zahtevah: MOSFET tehnologija ojačevalca, podpora mp3 formatu, pripravljeno za iPod, snemljiva upravljalna plošča. Vse dodatno je samo v dobro. Tako sem lahko pričel izvajati “cost-benefit” analizo. Z izbranim modelom (DEH-P6000UB iz naslova ja) sem zaenkrat zadovoljen. Predvsem mi pušča odprta vrata za nadgradnje v prihodnosti. Lično je dovršen in kar je najpomembnejše, enostaven za upravljati.

In v katerem grmu tiči zajec? Na straneh proizvajalca sicer piše, da je dotični model podprt z t.i. iPod Direct Control. In res, ko ga povežem z priloženim vrvičevjem, zadeva deluje BP. Ko je predvajalnik priključen se baterija tudi polni…super! Zmedli so me tehnični podatki na strani proizvajalca, ki velevajo, da je povezava z iPod-om možna preko opcijskega vrvičevja CD-IU50. Takrat sem se spraševal, ali potemtakem nujno potrebujem to kablovje, ali se ga z obstoječimi zadevami (tisti, ki pridejo skupaj s predvajalnikom) ne da povezati na radio? Ali morda ob tem zgubimo kakšno funkcionalnost? Opis za ta kabel namreč veli: “…z njim lahko povežete…bla,bla,bla…in tako upravljate vse funkcije iPoda, neposredno na glavni enoti”. Kaj mi je bilo storiti? To vrvičevje v Sloveniji stane okoli 25€ in v razmerju za ceno glavne enote ni ravno malenkostna. Zato sem se takrat odločil, da se tej povezavi odpovem in da vidimo kaj in kako.

Glavna enota je prišla in začelo se je mukotrpno izvlačevanje stare enote. Nimam ravno dveh levih rok, vendar kaj, ko nisem imel ustreznega orodja, saj sem “žlički” za izvlek originalnega avtoradia nekje založil. Po dobri uri kletja mi je le uspelo in nova enota je bila hitro na mestu. Priklopil sem še predvajalnik in zadeva je presenetljivo delovala. Takoj. Enota je samodejno zaznala priklop in že je igrala glasba iz predvajalnika. Z pritiski na ustrezne gumbe sem se hitro prebil skozi knjižnico skladb in vesel izklopil zadevo. Kako enostavno.

Danes me ti dve napravici nenehno spremljata na poti. Povzete izkušnje:
- standarden postopek vpetja glavne enote,
- enostaven priklop iPod-a (preko originalnega kablovja: glavna enota - USB + iPod - napajalni USB priključek),
- jakost zvoka je lahko problem zaradi različne kakovosti avdio zapisov (vsaka skladba lahko predvajana na različni glasnosti) tako, da se obrestuje če že pri samem shranjevanju na predvajalnik temu posvetimo več pozornosti,
- predvajalnik se med predvajanjem polni, kar je super če nimaš druge alternative,
- kakovost zvoka je praktično odvisna samo od kakovosti posnetka in se zaradi prenosa na glavno enoto ne izgublja,
- široke možnosti nadgradnje (možen priklop DVD predvajalnika, BT vmesnika, CD izmenjevalca,…)
- moderen videz, ustvarjen z modro osvetlitvijo (če vas moti, da ni usklajeno z osvetlitvijo vašega vozila, bodite na to podrobnost pozorni) 
- pri meni se originalni antenski priključek ne zlije z glavno enoto, tako da bojda potrebujem pretvornik (poleg časa, da le-tega kupim, še pred tem pa moram zamenjati zunanji del antene, saj sem le-tega odlomil pri montiranju strešnih nosilcev…neroda pa taka). 

Verjetno sem marsikaj pozabil, zatorej mi vsi strokovnjaki iz področja testiranja in ocenjevanja oprostite na površnosti :P. Imam pa vprašanje za vas in če ga niste zasledili že zgoraj: kakšna je za vraga razlika med priklopom na glavno enoto preko zgoraj omenjenega original Pioneer priključka in preko original Apple iPod priključka? Ali z uporabo prvega pridobim upravljanje kakšnih dodatnih funkcionalnosti? Morda s trenutnim načinom priklopa ne izkoriščam vseh sposobnosti? Prosim vas, razjasnite mi ta mit, kajti le-ta me že pošteno žre a mi vest hkrati ne pusti, da bi kupil nekaj, kar morda vendarle ne potrebujem. Podatka nisem dobil ne od naših uvoznikov, ne od proizvajalca, tako da so vse informacije toplo dobrodošle.

Toliko za danes, naj dodam le še to, da če (že) vprašate mene, se popolnoma strinjam s pozivom k bojkotu prihajajočih olimpijskih iger.

Tokrat samo na hitro in malo grehov za nazaj. Če je bil kdo prikrajšan za zanimivo branje verjamem, da si je vsebino poiskal na originalnih straneh.